Koncert Simfoničnega orkestra, zbora in solisti SNG – Opere in Baleta Maribor v sredo, 6.92006., Novi trg (pred železniško postajo) v Novi Gorici
Sabina Cvilak
se je rodila leta 1977 v Mariboru. Petje je študirala pri profesorjih Annemarie Zeller in Kurtu Widmerju. Že v času študija je osvojila več nagrad na tekmovanjih mladih pevcev. Pozornost širše javnosti je pritegnila v sezoni 2003/2004, ko je enega za drugim nanizala uspešne in odmevne debije v Hamburgu (Hamburška državna opera; Liu), v Helsinkih (Finska narodna opera, Lui), v Trstu (Teatro Verdi, Michaela), Dunaju (Klangbogen; Aminta/Re pastore) ter na festivalu Savonlinna Opera Festival (Antonia), kjer je izjemen uspeh ponovila tudi letos. V sezoni 2004/2005 je postala štipendistka Karajanovega sklada in članica Dunajske državne opere, kjer je med drugim nastopila v naslednih operah: Rensko zlato (Woglinde; dirigentka Simone Young), Somrak bogov (dirigent Peter Schneider), Čaroba piščal ob Simonu Keenysideu, Kapljice za ljubezen in Rigoletto. Letošnja sezona ji med drugimi prinaša dvojni debi na Dunajskih slavnostnih tednih in na festivalu Aix-En-Provence Opera Festival, kjer bo kot Prva dama in Pamina nastopila pod taktirko Daniela Hardinga.
Bolgarska sopranistka Petya Ivanova
je bila še študentka Srednje glasbene šole, ko je osvojila drugo mesto na Državnem tekmovanju opernih pevcev Christo Brambarov.
Po diplomi na Državni akademiji za glasbo v Sofiji leta 1999, je osvojila tretje mesto na Mednarodnem tekmovanju za mlade operne pevce Boris Christoff, Sofia 2000 in še posebno nagrado bolgarskega državnega radija.Kmalu za tem se je pridružila Državni Operi v Sofiji, kjer je nastopila kot Rosina (Seviljski brivec, Rossini), Lucia (Lucia di Lammermoor, Donizzetti), Gilda (Rigoletto, Verdi), Oscar (Ples v maskah,Verdi).V letu 2000 je sodelovala na masterklasu pod okriljem maestra Jean-Pierre Bliveta v Nici.Leta 2001 je dobila povabilo ljubljanskega poletnega festivala Križanke za vlogo Gilde v Verdijevem Rigolettu in kmalu za tem še vabilo slovenskega Narodnega gledališča Maribor za vlogo Musette v Puccinijevem La Boheme.
Leta 2002 je osvojila prvo mesto na Mednarodnem pevskem tekmovanju Ondina Otta v Mariboru, kar ji je omogočilo redni angažman v slovenskem Narodnem gledališču Maribor. Od takrat je nastopila že v veliko vlogah. Kraljica noči (Čarobna piščal, Mozart), Cunnegonde (Candide, Bernstein), Nanetta (Falstaff, Verdi) prav tako Olympia (Hoffmannove pripovedke, Offenbach) in Gilda (Rigoletto, Verdi).
V letu 2002 je bila povabljena na glasbeni festival Oder Atto II v Oderzu (Italija), kjer je nastopila v festivalski produkciji Carmine Burane, in v Rossinijevem Seviljskem brivcu (Rosina). Istega leta je nastopila tudi na koncertu opernih arij s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Festivala v Italiji se je ponovno udeležila leta 2003, ko je nastopila v vlogi Gilde v Rossinijevem Seviljskem brivcu.
Leta 2004 je osvojila drugo mesto na Mednarodnem opernem tekmovanju Iris Adami Corradetti v Padovi (Italija).Koncertirala je z orkestrom hrvaške Radio Televizije v Zagrebu (Respighi: Laud to the Nativity, Mendelssohn: Lobgesang op.52…). Gostovala je tudi v Franciji, Belgiji, Italiji, Bolgariji, Bosni in Herzegovini in v Sloveniji.
Leta 2005 je nastopila v hrvaškem Narodnem gledališču Split, v vlogi Lucije (Lucia di Lammermoor, Donizetti). Istega leta je nastopila tudi na poletnem festivalu v Schwerinu (Nemčija), v vlogi Gilde v Rossinijevem Seviljskem brivcu.
KATARINA PERGER – sopran
je leta 2006 z odličnim uspehom diplomirala na Univerzi za glasbo in igralsko umetnost v Gradcu, v razredu Anemarie Zeller. Čeprav šele na začetku svoje pevske poti, je njenih večjih nastopov že kar nekaj: Novomeški glasbeni festival, Pomurski glasbeni dnevi, s simfoničnim orkestrom Srednje glasbene šole v Cankarjevim domu v Ljubljani, božični koncert z orkestrom Pro musica (2001), v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani (2002), operni koncert v Ajdovščini in Portorožu z madžarskim simfoničnim orkestrom Pecs (2002), Mednarodni primorski glasbeni festival – grofica Ceprano v Verdijevem Rigolettu (2003), s komornim orkestrom Gaudeamus (2003) in novoletni koncerti z orketrom Camerata Labacensis iz Ljubljane (2004, 2005, Ajdovščina, Grosuplje, Bled ). V mariborski Operi je naštudirala in odpela Papageno v Mozartovi Čarobni piščali (2004), Paquetto v musicalu Candide L. Bernsteina (2004), Kati v musicalu Ognejemet P. Burkharda (2005) in vlogo Prve vešče v operi Dido in Enej H.Purcella v (2005). Leta 2004 je bila posebej počaščena, da je nastopila pred kraljem in kraljico Švedske in princem Monaka ob njihovem obisku v Sloveniji … Nekajkrat že je gostovala tudi v tujini (Avstrija, Italija in Hrvaška).
Sopranistka Andreja Zakonjšek
prihaja iz Celja. Diplomirala je na Pedagoški fakulteti, študij petja je nadaljevala in uspešno zaključila na Visoki šoli za glasbo in izvajalsko umetnost v Gradcu.
0dleta 1998 je solistka mariborske Opere, kjer je nastopila v delih Rossinija, Donizettija, Bizet, Menottija in Straussa ml. ter odpela naslovno vlogo v Ipavčevi Princesi Vrtoglavki. V zadnjih dveh sezonah redno gostuje v ljubljanski Operi in sodeluje na koncertih doma in v tujini.
Irena Petkova – mezzosopran
Prihaja iz Bolgarije, kjer je zaključila študij solopetja na Državnem glasbenem konzervatorij v Sofiji. Kot solistka Nacionalne opere v Sofiji. Posebna nagrada na mednarodnem tekmovanju Boris Hristov ji je odprla vrata za gostovanja po Evropi (Grčija, Španija, Francija, Nemčija). Najboljše kreacije je dosegla v Mozartovih operah, suvereno obvlada tudi italijanski repertoar. Je pevka sakralnih in simfoničnih del Mozarta , Beethovna, Brucknerja in Mahlerja. V Operi in baletu SNG Maribor je debitirala v Verdijevem Falstaffu. Nastopila je v naslednjih operah: Pesnik in upornik, Čarobna piščal, Candide, Ples v maskah, Nabucco, Hoffmannove pripovedke, Norma.
Janez LOTRIČ je rojen v Železnikih.
Študiral pri Kseniji Vidali Žebre na Akademijo za glasbo v Ljubljani ter Ondini Otta Klasinc in Hilde Zadek (Dunaj). Izpopolnjeval se je pri Mariu DelMonacu. Že med študijem je leta 1980 debitiral kot Nemorino v Ljubezenskem napoju v Mariborski operi, kjer je kot njen član ostal do leta 1987. Leta 1986 je osvojil nagrado na tekmovanju Toti dal Monte (Treviso). Sledili so nastopi v Sloveniji, Hrvaški, Češki in Slovaški ter Nemčiji. Leta 1993 je v Ljubljani sodeloval z dirigentom Lutzom Hochstraatom, ki ga je povabil k sodelovanju v Salzburškem deželnem gledališču (1995 Don Jose v Carmen, in Turridu v Cavallerii Rusticani). V juniju 1996 je z velikim uspehom debitiral v Dunajski državni operi kot Canio v Glumačih. Isto leto je v vlogi Turrida nastopil tudi v Salzburgu in debitiral v Nemški operi v Berlinu (Manrico, Trubadur) ter v Dunajski državni operi kot Calaf (Turandot). 1996 je v graški operi debitiral v vlogi Rodolfa (La Boheme). V Gradcu je v prihodnjih letih pel tudi v operah Cavaleria Rusticana/Glumači. V decembru leta 1996 je nastopil kot Hoffmann (Hoffmannove pripovedke) v pariški Komični operi. Leta 1997 je nastopil v Hamburški operi (Don Jose) in v Kopenhagnu (Calaf), ter se z vlogami Bachusa in Manrica vrnil v Dunajsko državno opero. V tej hiši je odtlej odpel vrsto vlog, med katerimi so tudi: Bacchus (Ariandne auf naxos), Jean de Leyde (Le Prophete), Turridu (Cavalleria Rusticana), Canio (I pagliacci), Jean (Herodiade), Manrico (Il Trovatore), Arrigo (I vespri Siciliani). Poleti leta 1999 je z velikim uspehom pri občinstvu in strokovni javnosti debitiral v vlogi Florestana na festivalu Gars an Kamp v Avstriji. Leta 2000 je kot Hoffmann debitiral v pariški Operi Bastille pod taktirko Jamesa Conlona, istega leta pa tudi v milanski Scali (Manrico, Trubadur). Med leti 1996 in 2000 je v Dunajski državni operi odpel 80 predstav v 11 vlogah. Leta 2001 je nastopil v Zagrebu (Ernani, naslovna vloga), kot Alvaro v Nemški operi v Berlinu, kot Hoffmann v operi Bastille v Parizu in Manrico v züriški operi, v milanski Scali kot Calaf ter Manrica v Rimu (Teatro Constanzi). Ob tem je imel več koncertov v Egiptu. Leta 2002 je nastopil v Monte Carlu (Jacopo Foscari – I Due Foscari) z Leom Nuccijem. Na Salzburškem festivalu je nastopil kot Pollux (Die Liebe der Danae), ter kot Calaf na Cipru in v Londonu (Covent Garden) kot Manrico pa v Palermu (Teatro Massimo).Leta 2003 je z varšavsko opero nastopil v Tokiju (Calaf), v Zürichu je nastopil v vlogi Bacchusa, pel v Parizu (Opera Bastille), Državni operi v Hamburgu, v Santiagu de Chile, v Atenah in znova v Tokyju, tokrat v vlogi Hoffmanna. Leta 2004 je odpel izjemno zahtevno vlogo v koncertni izvedbi Dvorakove opere Dimitrij (Dunaj), pel je v Parizu (Opera Bastille), v Essnu in Palermu (Teatro Massimo). Leto 2005 prinese povratek v mariborsko operno hišo z naslovno vlogo v Hoffmannovih pripovedkah, v isti hiši pa bo odpel tudi vlogo Polliona (Norma) in mantovskega vojvode (Rigoletto). Ob tem so na seznamu angažmajev še: Riccardo (Un ballo in maschera) in Bakhus – Opera de Toulon, ter Apollo (Daphne), Kalaf in Canio (Deutsche Oper Berlin), zaključek leta pa prinaša še debi v Metropolitanski Operi (Alfred, Netopir).
Miro Solman (umetniško ime, ki si ga je nadel Busolin Casimisro, Italijan iz Trbiža) je študiral petje in izvaja vloge s tenoristom Carlom Bergonozijem. Rigoletto, Don Carlos, Jerusalem, La Boheme, Lucia Di Lammermoor, Faust,Les Contes D’hofmann, Rusalka, Il Principe Igor, Jevgenij Onjegin, L’assedio Di Corinto. Potem se je spopadel z vlogami močnega tenorja: Ernani, Trubadur, Simon Boccanegra, Nabucco, Andrea Chenier, Carmen, Tosca, Iris, Cavelleria Rusticana, Aida, Jacquerie, Turandot. Pel je v Angliji, Franciji, Kanadi, Koreji, Nemčiji, Turčiji, Avstriji, na Portugalskem, v Bolgariji, Češkoslovaški, na Hrvaškem, v Izraelu, na Malti, v Grčiji, Srbiji, na Japonskem, Kitajskem, v Rusiji, Švici, Koreji, Južni Afriki ter v velikih italijanskih ustanovah in slavnih opernih hišah v Parmi, Palermu, Genovi, Veroni, Torinu, Rimu, na Caracalla festivalu, v Benetkah, Cataniji, Foggi, Messini, Trbižu, Mantovi, Comu, Carrari, Jesi, Pisi, Trapaniju, Rovigu idr. V sezoni 94/95 je bil v Belliniju v Cataniji glavni junak v Marinuzzijevi Jacquerie , na prvi zelo uspešni svetovni predstavitvi (Compact edizioni nuova era), naslednje leto pa v Hoffmanovih pripovedkah v opernem gledališču Teatro Filarmonico v Veroni z Luciano Serra (dirigent R. Bonynage). Pel je s slavnimi dirigenti in pevci, med katerimi so: Gustav Kun, Nello Santi, A. Lombard, Anton Guadagno, D. Renzetti, Peter Maag, Angelo Campori, Renato Bruson, Katia Ricciarelli, Maria Chiara, Giorgio Zancanaro, Leo Nucci, Cesare Siepi, Nicolai Ghiuselev, Cenia Mazzola Gavazzeni. Leta 1997 je po Mascagnijevi Iris v opernem gledališču Teatro Massimo Bellini v Cataniji požel velik uspeh pri občinstvu in kritikih v Capetownu (Lucia di Lammermoor) in na Festivalu Xanten v Nemčiji (Aida). Leta 1997 je pel tudi v Hoffmanovih pravljicah v Trbižu in Rovigu, Cavalleria Rusticana v Teatro Pergolesi v Jesi in v Andrea Chenier v Comunale di Fidenza v Parmi. Sledile so številne predstave v Italiji, Avstriji, Švici, na Japonskem, Tajvanu in na Portugalskem, na katerih so se izvajale Cavalleria Rusticana, Tosca, Aida, Rigoletto, Carmen, Don Carlos in Turandot. V zadnjem času je zelo uspešno začel operno sezono 2000/01 v Toulonu z izvedbo Simon Boccanegra, od decembra do konca januarja 2001 pa je v Bussetu sodeloval pri pripravi Aide (v režiji Franca Zeffirellija), ki je ob obletnici smrti Giuseppeja Verdija dala življenje prireditvi Celebrazioni Verdiane. Leta 1997 je dobil ugledno nagrado “premio opitergium”, ki sta jo doslej prejela sopranistka Maria Chiara in svetovno znani podjetnik Giuseppe Stefanel. Poleg tega je prejel naslov malteškega viteza za umetniške zasluge.
Baritonist JAKI JURGEC je Mariborčan , ki je po uspešno opravljeni diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani nadaljeval študij na eni izmed najpomembnejših italijanskih akademij – ACCADEMIA VERDIANA – CARLO BERGONZI. Že v času študija se je uveljavil v obeh slovenskih opernih hišah, saj je redno nastopal tako v domači mariborski, kot tudi v ljubljanski operi . Po zaključenem študiju je vse pogosteje gost tudi na odrih v tujini. Nastopal je na številnih koncertih po Italiji ( leta 2001 v znameniti koncertni dvorani PARMA LIRICA v Parmi, l. 2002 na koncertu v Verdijevi operni hiši v BUSSETU, v Orffovi CARMINI BURANI na poletnem festivalu v ODERZU, kjer je delil oder z znamenito sopranistko Katjo Riccarelli.). Zelo odmeven je bil njegov nastop v Carmini burani, ki je bila izvedena v ogromni koncertni dvorani GRAND HALL LILLE v mestu LILLE -FRANCIJA ( 2003).Gostoval je tudi na Portugalskem, v Ukrajini, na Taiwanu, v Avstriji, Italiji, Franciji, Hrvaški … Do sedaj je na odru oblikoval že čez trideset vlog, med pomembnejše pa uvršča: Rossini: IL BARBIERE DI SEVIGLIA – Figaro, Puccini: LA BOHEME – Marcello, Puccini: TURANDOT-Mandarin , Massenet: MANON – Lescaut in Bretigny, Mozart: ZAUBERFLOTE – Papageno , Humperdinck: HANSEL UND GRETEL – Father Peter, J.Strauss: FLEDERMAUS – Frank, Giordano: FEDORA-De Seriex … Na repertoarju pa ima tudi velike Verdijeve vloge: Amonasro – AIDA, Rodrigo – DON CARLO, Renato – UN BALLO IN MASCHERA, Ford – FALLSTAF, Germont – LA TRAVIATA kakor tudi : Escamillo – CARMEN (Bizet) in Enrico – LUCIA DI LAMMERMOOR (Donizetti).Pel je tudi v nekaj prvič izvedenih operah (praizvedbah): Osterc: KROG S KREDO-ČuČu , Ipavec: PRINCESA VRTOGLAVKA-Grof Suvarin(obe je posnela in tudi večkrat predvajala TV SLOVENIJA), Svete: PESNIK IN UPORNIK-Svečenik, Stampfer: MYSTERY -Unbekanter, Pellegrino: HYMNUS-Ade Plutone.Ob stoletnici rojstva Lucijana Marije Škerjanca in dvestoletnici rojstva Franceta Prešerna je z Mariborsko Filharmonijo izvedel kantato SONETNI VENEC, L.M. Škerjanca , ki jo je posnel in tudi neposredno prenašal Radio Slovenija.Redno tudi gostuje na mednarodnih festivalih v Sloveniji in tujini. Tako je v zadnjem času nastopil v vlogi Monterona (Verdi: Rigoletto) na poletnem festivalu v italijanskem Oderzu in na Primorskem mednarodnem glasbenem festivalu v Ajdovščini, kot Figaro v Rossinijevem Seviljskem brivcu v Teatro Cristal (Italija) in na več koncertih opernih arij po Italiji (Pordenone-Sacile) in Sloveniji, zaseden pa je tudi v večini predstav njegove matične- mariborske operne hiše.
Valentin PIVOVAROV se je rodil v Kievu v Ukrajini. V rodnem kraju je študiral solo petje in postal solist v tamkajšnjem gledališču Taras Ševčenko. Pivovarov se je udeležil številnih mednarodnih tekmovanj in na njih vselej sijajno uspel. Med drugim je prejel nagrado glinka, dosegel drugo mesto na Tekmovanju Čajkovski v Moskvi in dobil zlato medaljo na tekmovanju “Voci verdiane” v Bussetu. Zaradi izredno prilagodljivega glasu so v repertoarju Pivovarova najrazličnejše vloge, kot so npr. velike Verdijeve vloge v Don Carlu, Ramfis v Aidi, Pagano v I Lombardi alla prima Crociata, Zaharija v Nabuccu in Monterone v Rigolettu, pa tudi partije v delih Rossinija, Puccinija, Donizettija in Mozarta. Tako poje Don Basilia v Seviljskem brivcu, Colline v La Boheme, Raimonda v Luciji Lammermoorski in Commendatora v Don Giovanniju. Osebnosti Valentina Pivovarova zlasti ustreza ruski repertoar: tako je med drugim pel v operah Musorgskega vlogi Borisa in Pimena v Borisu Godunovem ter Ivana Hovanskega v Hovanščini, v Borodinovem Knezu Igorju Kana Kočaka ter Gremina v Jevgeniju Onjeginu P. I. Čajkovskega. V tej zadnji vlogi je Pivovarov pred kratkim z velikim uspehom nastopil v beneškem Teatro la Fenice. Poleg opernega repertoarja nastopa Valentin Pivovarov pogosto s svojim koncertnim repertoarjem; ta obsega med drugim Verdijev Requiem, s katerim je v minulem oktobru požel bučen aplavz v pariški dvorani Salle Pleyel, Stabat Mater in Petite Messe Solennelle G. Rossinija ter Mozartov Requiem.
izvaljali bodo operne arije, duete in ansamble
Prodaja vstopnic:www.eventim.si
www.figaro.si
Pokrovitelji/ sponzorji/ donatorji:
Občina Nova Gorica, Občina Šempeter- Vrtojba, Sky -Net,Vodi Nova Gorica, Nkbm Nova Gorica, L.B. Nova Gorica, Iskra Avtoelektrika Nova Gorica,Arctur, Grafika Soča,Beox Ljubljana,Avtoprevoz Semenič Podnanos, Športni center Nova Gorica, Zavarovalnica Triglav Nova Gorica, L.M. Adovščina
Medijski pokrovitelji; Primorske novice – Goriška Nova Gorica, Tv-Primorka,Radio Robin,Radio Nova,
Kaj: Klasični koncert
Kdaj: sre, 6.9.06
ob 20.30
Kje: Novi trg pred železniško postajo, Nova Gorica
Vstopnina: predprodaja / prodaja: A- 5000 Sit/ 5500 Sit, B- 4000 Sit / 4500 Sit, C-3000 Sit / 3500 Sit, Mozaik- 4000 Sit / 4500 Sit, Tribune- 2000Sit / 2500 Sit