Štirje simfonični matrinejski koncerti so namenjeni najmlajšim poslušalcem kot njihovo prvo srečanje s simfoničnim orkestrom.
SIMFONIČNA MATINEJA GLASBENE MLADINE SLOVENIJE
GLASBENO KRALJESTVO ŽIVALI
Spored:
Izbor krajših glasbenih del, v katerih so živali upodobili skladatelji Saint-Saëns, Prokofjev, Čajkovski, Rimski-Korsakov, Musorgski
Izvajalci:
Orkester Slovenske filharmonije
Otroško plesno gledališče Mali harlekin
Dirigent: Roberto Pálmer
Voditelj: Andrej Rozman Roza
Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani
25. in 26. oktober 2005 ob 9.30 in 11.30
UVOD V MATINEJO
Pri Glasbeni mladini Slovenije smo z Orkestrom Slovenske filharmonije in Cankarjevim domom posebej za mlade poslušalce pripravili dogodek, ki smo ga poimenovali Glasbeno kraljestvo živali, v njem pa bomo združevali tri umetnosti – glasbo, literaturo in ples. V svojih pisanih glasbenih podobah, kakršne so jim z zvoki naslikali skladatelji Saint-Saëns, Prokofjev, Čajkovski, Rimski-Korsakov in Musorgski, se bodo predstavili mnogi predstavniki živalskega kraljestva.
Mimogrede pa bo mlado občinstvo izvedelo tudi, kaj je simfonični orkester, kdo ga vodi, na katera glasbila igrajo glasbeniki, kaj je tonsko slikanje in še kaj.
Upamo, da bo mladim poslušalcem všeč!
Na matineji bo nastopilo veliko izvajalcev: Orkester Slovenske filharmonije in dirigent Roberto Pálmer, voditelj dogodka – pesnik in igralec Andrej Rozman Roza in plesalke Otroškega plesnega gledališča Mali harlekin iz Celja, ki bodo nekatere junake iz kraljestva živali upodobile z gibi.
Da bo vse potekalo tako, kot je treba, bo poskrbelo osebje Cankarjevega doma pa tudi mi pri Zvezi Glasbene mladine Slovenije, ki se že nekaj časa ukvarjamo s to predstavo za vas in vas z veseljem pričakujemo na matinejskem koncertu.
O SPOREDU MATINEJE
Francoski skladatelj in pedagog Camille SAINT-SAËNS (1835 – 1921, izg. Kamij Sen-Sans) je še za življenja postal skorajda legendarna osebnost. Med njegovimi številnimi deli je mladim poslušalcem najbrž najbolj znana “velika zoološka fantazija” Živalski karneval, ki jo je napisal že pred stoosedemnajstimi leti, v davnem letu 1886. To izjemno priljubljeno, očarljivo in humorja polno delo sestavlja niz glasbenih sličic – živalskih podob – za dva klavirja in orkester. Skladatelj je celotno fantazijo kot nekakšno zvočno slikanico stkal z zelo preprostimi sredstvi in kot glasbeno gradivo uporabil tudi znane motive iz skladb drugih skladateljev.
Za naš dogodek smo izmed štirinajstih sličic izbrali naslednjih deset:
1. Uvod in levova koračnica: Svečani uvod in mimohod živali, v katerem lev, kot se za kralja živali spodobi, večkrat zarjove v nizkih tonih klavirja in godal.
2. Kokoši in petelini: Kokošje kokodakanje se izmenjuje v klavirju in v visokih godalih.
3. Antilope: Urni tek vitke antilope upodabljajo hitre tonske pasaže na dveh klavirjih.
4. Želve: Skladatelj je naslikal plavajoče želve s počasno melodijo v godalih, vendar pa si je melodijo izposodil pri hitrem francoskem plesu kan-kanu.
5. Slon: Slona je skladatelj opisal s klavirjem in z okorno, težko melodijo kontrabasa v valčkovem ritmu.
6. Kenguruji: so poskočne živali, kar se jasno sliši v klavirjih.
7. Akvarij: Ribice, ki plavajo v akvariju, upodabljajo višji toni klavirja, spremljani s flavto in godali.
12. Fosili: ali okamenine so zvočna podoba, v kateri sta tudi dve zelo znani otroški pesmici, še posebej izstopa ksilofon.
13. Labod: je najbolj slavna zvočna upodobitev v karnevalu s prekrasno spevno melodijo na violončelu.
14. Finale: v sklepni sličici se spomnimo malodane vseh “oseb”, ki so se predstavile v Živalskem karnevalu.
Simfonično pripovedko za recitatorja in mali orkester Peter in volk, op. 67, je ruski skladatelj Sergej PROKOFJEV (1891- 1953) napisal z namenom, da bi z glasbeno govorico skozi prikupno zgodbo otrokom predstavil glasbila v simfoničnem orkestru. Dokončal jo je v Moskvi leta 1936 in še isto leto so jo izvedli na mladinskem koncertu Moskovske filharmonije. Dve leti pozneje je Bostonski orkester predstavil to glasbeno pravljico tudi ameriškim otrokom. Od takrat se je priljubila že milijonom otrok po vsem svetu, danes pa sodi med skladateljeve najbolj znane skladbe.
Med osebami, ki nastopajo v tej ljubki simfonični pripovedki, so tudi štiri iz živalskega sveta; skladatelj jim je dal svojevrstno glasbeno podobo: Ptičko je naslikal s pomočjo flavte, Mački je našel primerno melodijo v klarinetu, Račko upodablja zvok oboe, Volka pa označuje skupina treh rogov.
Redko se zgodi, da ob predstavitvi skladateljev druge polovice devetnajstega stoletja ne omenimo Ruske peterice. Tako se je namreč imenovala skupina petih skladateljev, ki so v tistem času delovali v Sankt Petersburgu in so se zavzemali za preprosto glasbeno izražanje, ki naj bi vpletalo ljudske glasbene elemente. Danes rečemo, da so bili to skladatelji, pobudniki ruske nacionalne skladateljske šole.
Eden od njih je bil Modest Petrovič MUSORGSKI (1839 – 1881). Poleg veličastne zgodovinske opere Boris Godunov je njegovo najslavnejše delo imenitni klavirski ciklus Slike z razstave. Za to delo so skladatelja Musorgskega navdihnila likovna dela njegovega prijatelja, slikarja in arhitekta Viktorja Hartmanna, ki je nenadoma umrl, star šele trideset let. Kmalu po slikarjevi smrti je bila leta 1874 v Moskvi razstava njegovih del, ki so skladatelja tako zamikala, da je v približno treh tednih skomponiral delo, ki od tedaj ni izgubilo svojega čara. Dokončno pot k svetovni slavi pa je tej skladbi šele petdeset let po njenem nastanku utrl francoski skladatelj Maurice RAVEL (1875 – 1937), ki mu je s svojo imenitno instrumentacijo za orkester dal še prikupnejšo in barvitejšo zvočno podobo. Slike z razstave vsebujejo deset in eno glasbeno podobo z imeni po Hartmannovih slikah, med njimi je 5. sličica Balet piščančkov v jajčnih lupinah, ki duhovito orisuje slikarjevo skico k slikoviti sceni nekega baleta.
Med skladatelji ruske peterice je bil tudi Nikolaj Andrejevič RIMSKI – KORSAKOV (1844 -1908), zelo cenjen profesor kompozicije na petrograjskem konservatoriju. Izvrstno je poznal orkester in njegove zvočne barvne zmožnosti, kar se lepo sliši v njegovih delih, od katerih je najslavnejša skladba simfonična suita v štirih delih Šeherezada, ki je nastala po motivih pripovedk iz Tisoč in ene noči. Rimski-Korsakov je napisal tudi mnoge opere, večinoma na besedila iz ruskih ljudskih motivov in pravljic. Med njimi je tudi Pravljica o carju Saltanu, iz katere je zelo slaven odlomek Čmrljev let, torej še ena oseba iz živalskega sveta. Ta glasbena predigra sicer v operi pred začetkom tretjega dejanja prikazuje, kako v čmrlja začarani kraljevič Gvidon leti domov.
Tudi slavni Peter Iljič ČAJKOVSKI (1840 – 1893) je bil ruski skladatelj, ki je že zelo zgodaj pokazal svojo nadarjenost za glasbo, saj je že pri štirih letih s pomočjo mlajše sestre zložil pesem za svojo mater. V zgodnjem otroštvu je bil izredno občutljiv, glasba pa je nanj tako močno vplivala, da je nekoč po glasbenem večeru sedel v postelji in jokal: “Ta glasba! Ta glasba! V moji glavi je in ne pusti mi spati!” Najprej je doštudiral pravo, potem pa se je povsem posvetil glasbi in s šestindvajsetimi leti že postal učitelj harmonije na Moskovskem konservatoriju. Čajkovski je bil zelo uspešen skladatelj predvsem simfonične glasbe – torej glasbe za veliki, simfonični orkester, napisal pa je tudi tri imenitne pravljične balete: Trnuljčica, Hrestač in Labodje jezero. V pravljicah čarovnije ni nikoli premalo, tako je čarovnija vmes tudi v Labodjem jezeru. Čarovnik je namreč princeso Odette spremenil v laboda. Samo ponoči se Odette povrne njena prava podoba, v kateri jo nekoč vidi princ Siegfried in se vanjo zaljubi. Na praznik izbiranja nevest pa pripelje čarovnik svojo hčerko Odilio, zakrinkano v podobo Odette.
Princ Siegfried, ki ne ve za prevaro, izbere Odilio, s tem pa prelomi obljubo o zvestobi, ki je bila pogoj za osvoboditev princese Odette. Princesa tako izgubi upanje, da se bo še kdaj osvobodila čarovnikove nadmoči in se vrže v jezero, princ pa se v obupu ubije.
ŠE NEKAJ BESED O IZVAJALCIH
Orkester Slovenske filharmonije se ponaša s spoštljivo več kot tristoletno tradicijo glasbenih ustanov, kot so Academia Philharmonicorum (1701) in Filharmonična družba (Philharmonische Gesellschaft, 1794) in prva Slovenska filharmonija (1908 – 1913). Po ponovni ustanovitvi leta 1947 so orkester vodili priznani domači dirigenti, med njimi Bogo Leskovic, Samo Hubad, Lovro Matačić, Uroš Lajovic in Milan Horvat. Od leta 1995 do 2003 je orkester vodil Marko Letonja, sedaj pa je stalni dirigent orkestra George Pehlivanian.
Svoj sloves je orkester potrdil na številnih gostovanjih v evropskih kulturnih središčih in v Združenih državah Amerike, predstavil pa se je tudi na pomembnih mednarodnih festivalih. Med njegovimi gosti so vrhunska svetovna glasbena imena: znani dirigenti in najboljši domači in tuji solisti.
Orkester ima že vrsto koncertnih sezon po 36 abonmajskih koncertov v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, številne priložnostne koncerte in priljubljene simfonične matineje za mlade poslušalce v sodelovanju z Zvezo Glasbene mladine Slovenije. Svojo koncertno dejavnost je orkester doslej zabeležil na 40 laserskih ploščah.
Dirigent Roberto Pálmer se je rodil v Madridu leta 1979. Glasbo je študiral na tamkajšnjem konzervatoriju, kjer se je specializiral za klavir in violo. Diplomiral je z najvišjimi ocenami in se dokazoval na tekmovanjih. Že leta 1996 je prejel prvo nagrado na nacionalnem skladateljskem tekmovanju Alcobendas City, dve leti kasneje pa se je uvrstil v finale 11. klavirskega tekmovanja Jacinto Guerrero.
S študijem dirigiranja je začel na Madžarskem pri maestru Imreju Kollarju (dirigentu Debrecenske filharmonije), nadaljeval pa na Superior Music Conservatory v Madridu, kjer je krstno izvedel in dirigiral svojo lastno skladbo Siento Miedo (Strah).
Od januarja 2004 študira pri Georgeu Pehlivanianu, potem ko je bil izbran za dirigiranje Orkestru Slovenske filharmonije v maestrovem ljubljanskem mojstrskem razredu.
Trenutno je dirigent dveh komornih orkestrov in zbora Coral Canticum v Madridu, pred kratkim pa je bil izbran tudi za dirigenta JONDE – španskega nacionalnega mladinskega orkestra.
Pesnik, dramatik in igralec Andrej Rozman Roza, se je rodil leta 1955 v Ljubljani. Na ljubljanski Univerzi je študiral slovenski jezik in književnost. Dolga leta je bil voditelj in igralec v gledališču Ane Monro. Je priznani slovenski ustvarjalec predstav in pesmi za otroke, ustvarja gledališke predstave in piše satirično poezijo za odrasle. Občasno nastopa v igranih filmih in na televiziji. Za svoje delo v gledališču je prejel leta 1984 nagrado Zlata ptica ter leta 1986 Severjevo nagrado, leta 1999 pa Levstikovo nagrado za otroške pesmi.
Otroško plesno gledališče Mali harlekin iz Celja deluje že osemnajsto leto. Ves ta čas ga vodi ustanoviteljica, pedagoginja in koreografinja Ana Vovk Pezdir. V Harlekinu plešejo otroci, ki se lahko šolajo v klasičnem baletu ali v sodobnem plesu, šolanje pa obiskujejo dva do petkrat na teden. Plesne predstave ustvarjajo otroci iz obeh plesnih šol skupaj po principu delavničnega dela. Vsako leto Mali harlekin pripravi več plesnih predstav, s katerimi gostuje v Celju in okolici, po Sloveniji in tudi v tujini. Plesalci so razdeljeni v dve starostni skupini: v mlajši so otroci od 1. do 4. razreda osnovne šole, v starejši pa od 5. do 8. razreda.
V Harlekinu se je v času delovanja zvrstila že cela vrsta učenk in učencev, od katerih bolj zainteresirani nadaljujejo s plesom na Srednji baletni šoli ali na Umetniški gimnaziji, nekateri pa se plesu posvetijo tudi profesionalno.
Kaj: Klasični koncert
Kdaj: tor, 25.10.05
ob 09.30
Kje: Cankarjev dom, Gallusova dvorana, Prešernova 10, Ljubljana
Vstopnina: 1.000,00