XXVII. Piranski glasbeni večeri
Cikel koncertov Piranskih glasbenih večerov se nadakljuje z dvema mladima izjemnima glasbenikoma: violinistko Anjo Bukovec in pianistom Bojanom Goriškom.
Spored
Arvo Pärt (rojen 1935)
Fratres za violino in klavir
Milko Lazar (rojen 1965)
Jelen na begu
Remix 1
Remix 2
Cesar Franck (1822 – 1890)
Sonata v A-duru za violino in klavir
Allegro ben moderato
Allegro
Recitativo fantasia
Allegro poco mosso
Violinistka Anja Bukovec sodi v skupino mladih slovenskih glasbenikov, ki so si s svojimi kakovostnimi glasbenimi nastopi že pridobili mednarodno priznanje. Odlikuje jo izrazno in temperamentno muziciranje, globoka ekspresivnost in tehnična dovršenost.
Rodila se je v Ljubljani. Po pridobivanju osnovnega znanja v Ljubljani pri Vasiliju Meljnikovu, je nadaljevala šolanje na Konservatoriju v Pragi pri Jaroslavu Foltýnu. Od leta 1995 dalje je študirala pri Igorju Ozimu na Visoki šoli za glasbo v Kölnu, kjer je tudi diplomirala. Sedaj se izpopolnjuje na violinski šoli ‘Crescendo’ v Nemčiji pri Gratchia Arutunjanu, istočasno pa tudi na podiplomskem študiju Vasiliju Meljnikovu na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Na različnih mednarodnih tekmovanjih mladih violinistov je prejela najvišja priznanja.
Nastopa kot solistka in v komornih zasedbah v Sloveniji, Hrvaški, Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici, Češki republiki, Romuniji in Avstraliji.
Kot solistka je večkrat nastopila ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije in Simfonikov RTV Slovenija, koncertirala je tudi z Reško filharmonijo, z orkestrom Anton Webern na Dunaju in z Beograjsko filharmonijo. Sodelovala je z dirigenti Markom Letonjo, Urošem Lajovicem, Antonom Nanutom. V zadnjih letih je pripravila več samostojnih recitalov. Avgusta 2004 je pod taktirko Georga Pehlivaniana in ob spremljavi orkestra ljubljanske Akademije za glasbo, na mednarodnem festivalu Young Euro Classic v Berlinu, premierno izvedla violinski koncert Nine Šenk. Koncert je bil nagrajen za najboljšo kompozicijo tega festivala v tem letu.
Sodeluje z različnimi glasbeniki in glasbenimi skupinami, kot so Terrafolk, tolkalna skupina Stop, pianist Bojan Gorišek, orkester Akord Celje, mladinski godalni orkester Celje, orkester Mandolina Ljubljana, je članica italijanskega tria Ensemble 900, gostuje v orkestru Solisti Piranesi.
Pianist Bojan Gorišek je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Herbertu Hencku v Kölnu. Nastopal je v ZDA, Italiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, Švici, Španiji, na Portugalskem, Nizozemskem, Finskem, v Venezueli in Kolumbiji. Med drugim je sodeloval že z Lucianom Beriom, Vinkom Globokarjem, Jane Manning, Ireno Grafenauer, Johnom Edwardom Kellyem, Davidom Harmanom in Walterjem Proostom. Za založbo Blaricom Music Group iz Amsterdama (serija Audiophile Classics) je posnel celoten klavirski opus Erika Satieja (10 CD), Georga Crumba (4 CD) ter “Concord” sonato Charlesa Ivesa. Za domače založbe je posnel tudi vsa klavirska dela Marija Kogoja, Alda Kumarja ter Milka Lazarja.
Skladatelj Arvo Pärt se je rodil v Estoniji, kjer je tudi diplomiral na tallinskem konservatoriju. Na začetku svoje skladateljske poti se je preživljal z delom na estonskem radiju, kjer je ostal do leta 1967. Prve mednarodne uspehe je Pärt dosegel šele v letih 1976-7, ko se je predstavil javnosti z novim skladateljskim stilom v delih Cantus in memoriam Benjamin Britten, Fratres, Summa in Tabula Rasa. Leta 1978 je napisal delo za violino in klavir Spiegel im Spiegel (Ogledalo v ogledalu), dve leti pozneje pa je še predelal za violino in klavir skladbo Fratres (Bratje), ki je v svojem originalu nastala za komorni ansambel. V tej skladbi je Pärt vzel kot temelj ponavljajočo se himno, v izbiri katere so muzikologi videli reminiscenco srednjeveških procesij samostanskih menihov.
Slovenski skladatelj Milko Lazar je nadvse zanimiva skladateljska osebnost v sodobni slovenski glasbi, saj je njegov opus široko razprt med t.i. resno glasbo, postvarjalnim delom in popularno glasbo. Lazar se je rodil v Mariboru, je diplomiral na Visoki šoli za glasbo v Gradcu in je študiral čembalo na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Številni oboževalci domače jazzovske scene ga poznajo kot saksofonista Big Banda RTV Slovenija, s katerim sodeluje od leta 1985. Lazar je soustanovitelj različnih glasbenih skupin: Surfing Jazz Quintet (1981), Quatebriga (1984), Štefbet Rifi, duet The Royal Society (1989), Milko Lazar Quartet (1993). Njegova biografija našteva številne cd plošče od samostojnih avtorskih albumov vse do sodelovanj z znanimi umetniki. V zadnjih letih se je odločil predvsem za skladateljsko delo in redno piše za različne komorne zasedbe in orkestre. Skladba Jelen na begu je nastala leta 1999, medtem ko sta Remix 1 in Remix 2 sad njegovega najnovejšega skladateljskega navdiha.
Življenje skladatelja Cesarja Francka je potekalo nekako na meji med dvema narodoma, tj. med francosko in belgijsko glasbeno ustvarjalnost, saj se je rodil belgijskim staršem, a je preživel večji del svojega sicer dolgega življenja v Franciji. Njegov oče Nicolas Joseph, po rodu iz Belgije, je namreč načrtoval za oba sinova, za starejšega Cesarja in za tri leta mlajšega Jeana Huberta Josepha, dobičkonosno kariero koncertnih virtuozov in je zato obema omogočil ob študiju instrumenta zelo poglobljeno splošno glasbeno pripravo na francoskih konservatorijih. Očetove namene pa je prekrižala usoda, saj je v Pariz prihajala cela kohorta izrednih pianistov, od Chopina vse do Liszta, Thalberga in Pleyela. Tako se je mladi dvajsetletni Franck odločil za samostojno glasbeno in predvsem življenjsko pot, saj je medtem spoznal svojo bodočo ženo, oče pa je vse prej kot podpiral njuno razmerje.
Štiri leta pred smrtjo je Franck napisal svojo Sonato za violino in klavir in se z njo zapisal med umetnike te oblike. Dotlej so francoski glasbeniki napisali nekaj lepih del, ki nikakor niso dosegala umetniških vrhov te sonate. Franck je posvetil to svoje delo slavnemu violinistu Eug