22. MEDNARODNI FESTIVAL DRUGA GODBA 2006
Domača zasedba CAMINOIGRA igra težko opredeljivo glasbo, pretanjeno stkano iz odmevov številnih svetovnih godb, dodatno mero v neujemljivosti izraza pa dodaja dejstvo, da so besedila napisana in seveda tudi peta v izmišljenem jeziku. Tudi zaradi tega zveni glasba Caminoigre nadvse sproščeno, saj imajo zlogi, ki jih v zvočno tkivo vpleta kitarist in pevec Jan Tomšič, vlogo dodatnega glasbila, ki prispeva ne le k melodijski barvitosti, temveč tudi ritmični razgibanosti komadov. Poleg tega pa takšna svojevrstna glosolalija omogoča veliko improvizacije med samim nastopom ter dodatno poglablja občutek eksotičnosti ali netukajšnjosti same glasbe.
A glasba Caminoigre je kljub temu zelo domač(n)a, saj v njej mrgoli navezav na latinskoameriške, indijske in mediteranske godbe, slišati je tudi kančke folk rocka in bluesa. Nič čudnega, če vemo, da je Tomšič veliko potoval in vase srkal glasbene vibracije od Indije do Španije in Amerik(e). Svoj tenkočuten, rahlo melanholičen glasbeni izraz člani zasedbe, v kateri najdemo sama priznana imena, člane številnih dobro znanih domačih in mednarodnih zasedb (Tamara Obrovac Transhistria Ensemble, Brina, Fake Orchestra, Bast, Folkestra idr.), pletejo sproščeno in elegantno, a pod povrhnjico je slišati razburkanost in strast, svetovljanskost in mističnost. Po dveh albumih, Ishuan (2001) ter A New Child (2003), so Caminoigralci zdaj pripravili tretji izdelek, Yanu, ki ga bodo premierno predstavili prav na Drugi godbi.
besedilo: Mario Batelič
www.caminoigra.net
BENAT ACHIARY ni samo eden največjih vokalnih interpretov današnjega časa, ampak tudi izjemno senzibilen človek, ki je prepojen s poezijo, z glasbo, zvoki in mestnimi koraki, ki so mu ostali v spominu in dobesedno vrejo iz njega, kjerkoli ima priložnost pokazati talent. Ljubljana z Drugo godbo je eno tistih mest, ki so se Achiaryju vtisnili v spomin. Ne sme ostati skrito, da Achiary ponosno pove, da se spomni vsake ljubljanske stopnice, četudi je bil v mestu samo na dveh festivalih, v letih 1997 in 1999. Na slednjem gostovanju je ob 15-letnici festivala zapel celo nekaj verzov v slovenščini, ob tem radi navržemo, da morajo imeti Baski in Slovenci zagotovo nekaj skupnega za bregom.
Zdi se, da je Achiary v zadnjem projektu, triu, našel tisto, česar mu ni bilo treba nikoli iskati, a je vendarle prišlo v dar. Gre morda za najintimnejše in hkrati najekspresivnejše proslavljanje Pesmi, kar jih je danes možno slišati v živo. Pesem je lahko tradicionalna baskovska ali last Navajo Indijancev, Jeffa Buckleyja in Djanga Reinhardta. Lahko je preprosta melodija ali ritmični razvrat, kot ga na tolkalih zmore le Ramón López.
Lani sem po obisku velikega festivala Stimmen, ki poteka na nemško-francosko-švicarski tromeji in na katerem je Be