V okviru sodelovanja med glasbenima mladina Švedske in Slovenije bo na koncertih v Mariboru, Ljubljani in Novi Gorici nastopila mlada Sami pevka Sofia Jannok s triom
SOFIA JANNOK in
TRIO PETRA TIKKANENA
Sofia Jannok – glas
Peter Tikkanen – klaviature
Juan Patricio Mendoza – bas
Johan Englund – tolkala
SOFIA JANNOK je Laponka. Pripada zanimivemu narodu Sami, ki prebiva v severnem predelu Skandinavije in predstavlja močno manjšino z lastnim jezikom in kulturno tradicijo. Triindvajsetletna Sofia prihaja iz kraja Gällivare na severu Švedske. Nadarjenost je pokazala že v vrtcu in s prijateljico sta od najmlajših let uspešno prepevali v duetu. Udeležili sta se celo festivala mladih talentov Bravo Bravissimo v Italiji in leta 2000 snemali glasbo za kanadski film.
V zadnjem času se Sofia uveljavlja kot solistka s spremljevalnim triom. Poleg ohranjanja tradicionalnega joik petja Samijev, pri katerem se spremlja na tradicionalni boben, piše tudi lastne pesmi, v katerih spaja izvirno ritmiko in melodiko z elementi tehna, popa in jazza. Kljub močnemu vplivu sodobnega švedskega načina življenja ostaja navezana na svojo kulturo in si želi z njo spoznati kar največ ljudi. Mlado občinstvo v okviru švedske Glasbene mladine ozavešča s programom Od joika do tehna. Sodelovala je na več ploščah, leta 2004 nastopala po Kanadi, kar dvakrat pa je zmagala na tekmovanju Pesem Evrovizije manjšinskih narodov.
Koncerti:
LJUBLJANA
Stara elektrarna, sreda, 19.4.2006 ob 20.00
NOVA GORICA
Kulturni dom, četrtek, 20.4.2006 ob 20.15
MARIBOR
Klub Satchmo, petek, 21.4.2006 ob 21.30
GLASBA SAMIJEV
Mnogo plemen in narodov je kakšnih pet tisočletij živelo na območju, znanem kot Fennoscandija (Skandinavski polotok in Finska), preden so pred več kot 4000 leti ta ozemlja odkrili Indoevropejci. Na skrajnem severu so cvetele številne jezikovne kulture, ki pa so se skozi čas zlile v celoto. Te ljudi z njihovim izvirnim imenom imenujemo Samiji oziroma po finsko Laponci.
Kultura Samijev se je od pokrajine do pokrajine razlikovala. “Morski ” Samiji so poseljevali obalna področja severne Norveške in se ukvarjali z obdelovanjem zemlje in ribolovom, “gorski” Samiji so živeli dlje proti jugu in se usmerjali v vzrejo jelenjadi, medtem ko so “gozdni” Samiji ribarili v jezerih in lovili divjačino v prostranih iglastih gozdovih. Samiji so vedno živeli z naravo in od njenih darov, zato jo vidijo kot nedotakljivo in ta odnos se zrcali tudi v njihovih značilnih pesmih. Najpogosteje jih imenujejo joik (juoiget = peti), ime luohti (laulaa = peti, očarati) uprabljajo na zahodu, le’vde pa je v rabi na vzhodu ob jezeru Inari in na polotoku Kola.
Dolga tisočletja je bil najosnovnejši način življenja Samijev polnomadski. Od pomladi do jeseni so se družine s svojimi jeleni premikale po pokrajini, lovile ribe in divjad ter pripravljale hrano in kože za zimo, ki so jo preživljale v t.i. siidi – zimski vasi. V vsaki koči iz hlodovine je prebivalo po več družin, čas so si krajšale s petjem in pripovedovanjem zgodb in oboje razvile v pravo umetnost. Od glasbil so Samiji poleg zelo razširjenih bobnov in različnih tolkal poznali samo majhno piščal njurganas za privabljanje ptic.
Joik pesmi so za naša ušesa precej monotone, vendar s pozornim poslušanjem pri občutenih izvedbah zaznamo celo vrsto nians. Melodija je tesno povezana z besedilom, ki pogosto opeva naravo in kraljestvo živali, pripoveduje mitske zgodbe, je ljubezensko ali pa šaljivo. V družbi si Samiji besedila radi sproti zmišljujejo in če se kdo od prisotnih v njih najde, takoj odgovori s svojo pesmico. Žal je zelo zanimiv epski joik, ki je ohranjal zgodovino Samijev, skoraj pozabljen, ker je bil pod pritiskom krščanstva prepovedan. Prav tako je bil stoletja prepovedan jezik Samijev, kar se je spremenilo šele pozno v 20. stoletju, ko so mladi intelektualci začeli prebujati v usodo vdano ljudstvo. Na čelu gibanja za obuditev tradicije je bil mlad učitelj Nils-Aslak Valkeapaa. Seveda je glasba Samijev, ki se od nastanka pred več tisočletji pa do 20. stoletja skoraj ni spreminjala, danes pod močnim vplivom zahodnih trendov, kljub temu pa nadaljuje starodavno izročilo. Pesmi so še vedno polne skritega simbolizma in nam kljub popularnim, rockovskim ali jazzovskim obdelavam ostaja njihova prava sporočilna vrednost težko dostopna.
Kaj: Koncert
Kdaj: sre, 19.4.06
ob 20.00
Kje: Stara elektrarna, Ljubljana
Vstopnina: 500,00 sit