Nastopila bosta duet Jean- Phillipe Gross & Tomaž Grom in Emanuelle Pellegrini & Irena Tomažin
Sobota, 27. januar 2007 ob 22.00
Menza pri koritu/ Metelkova mesto, Ljubljana
L’Innomable in Zavod Sploh predstavljata
Večer elektro akustične improvizirane godbe, zvočne poezije in eksperimentalnega vokaliziranja
Duo JEAN PHILLIPE GROSS (Fra) & TOMAŽ GROM (Slo)
Jean Phillippe Gross- analogni sintetizator zvoka
Tomaž Grom- kontrabas
Duo EMANUELLE PELLEGRINI (Fra) & IRENA TOMAŽIN (Slo)
Emanuelle Pellegrini- glas, diktafoni, objekti, elektronika
Irena Tomažin- glas, diktafoni
Vstopnina: 4 €
JEAN- PHILLIPPE GROSS (Francija)- analogni sintetizator zvoka
Jean- Phillipe Gross je eden od tvornih členov mlajšega francoskega kreativnega zvočnega podzemlja, Izhaja iz rokerske preteklosti (še danes ustvarja v triu Maelstrom), v zadnjih letih pa snuje predvsem skozi okleščeno zvočno tehnologijo, kot je prazna mešalna miza/ ”empty mixing board” s povratno vezavo, krogotokom feedbacka. Za razliko od sodobnikov, kot je denimo bolj znani Japonec Tosimaru Nakamura, se njegov izraz napaja v dekonstrukciji pulza, ki ga je na diskotečnih izdajah prečil z Japoncem Utahom Kawasakijem. V zadnjem letu je ta zvočni jezik prenesel na analogni sintetizator zvoka, s katerim ustvarja in snema z naslednjimi glasbeniki: Will Guthrie, Ferran Fages, Norbert Möslang (ex Voice Crack), Xavier Charles, John Herge (Jazkamer), Toshimaru Nakamura, Alexandre Bellenger, Jean- Luc Guionnet, Arnaud Riviere, Pacal Battus, Emanuelle Pellegrini, …
TOMAŽ GROM (Slovenija)- kontrabas
Tomaž Grom je študiral kontrabas na Brucknerjevem konzervatoriju v Linzu. Poleg tega se je izobraževal na več glasbenih delavnicah (David Friesen, Barre Phillips, Gerry Hemingway, Peter Kowald, Marc Abrams, Mark Dresser, …). Od leta 1996 je ustvaril avtorsko glasbo za več kot trideset gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav. Sodeloval je tudi pri filmskih produkcijah (glasba za nemi film La passion de Jeanne d`Arc /Carl Theodor Dreyer, 1928/, Slovenska Kinoteka, 1996). Izdal je dve avtorski plošči (La passion de Jeanne d`Arc, 1998, in Dvojnik – sploh, 1999). Od leta 1996 je sodeloval z različnimi glasbenimi skupinami (Muskafiber, Tomaž Grom quartet, duet s kontrabasistom Žigo Golobom, s Taom G. Vrhovcem Sambolcem – TILT, Bast, Trnovski orkester). Lansko leto je izdal mednarodno odmevno ploščo s Taom G. Vrhovcem Sambolcem z naslovom ”Tilt”, redno pa nastopa tudi v triu Alzheimer trio z Marjanom Staničem in Matjažem Mančkom. V svoji karieri je dosedaj sodeloval z naslednjimi mednarodno uveljavljenimi glasbeniki in improvizatorji: Dieb 13, Sebi Tramontana, Ignaz Schick, Will Guthrie, Ferran Fages, Sabine Vogel, Jean- Phillipe Gross, Anthony Pateras, Robin Fox, Nicolas Field, Gilles Aubry, Sonny Simmons, Doug Hammond,
EMANUELLE PELLEGRINI (Francija)- poezija, improvizacija
Poezija Emanuelle Pellegrini je osnovana na improvizaciji kot osnovnega gradnika performenasa. V njem skuša preko raztelešenega, demontiranega glasu in zvočnega spomina diktafonov in šuma različnih objektov na sledi modernizma in avantgarde v literaturi in glasbi prejšnjega stoletja (linija futurizem- dada- zvočna/ konkretna poezija) ujeti občutek in pomenskost, ter omejenost materiala v relaciji ”igranja- gibanja- drgnenja- iskanja”. Kot performerka je sodelovala s številnimi glasbeniki, kot so: Louis- Michel Marion, Jacques Di Donato in Isabelle Duthoit. V svojem ustvarjanju posega tudi na polje večumetnostnih zlitij, denimov duetu ”EPBEPBE” skupaj s plesalcem in koreografom Emilieom Borgom in v glasbenem triu ”Chantier En Cours” s Xavierjem Charlesom in Jeromom Jeanmartom. Že leta je umetniška voditeljica mednarodno priznanega festivala sodobne glasbe Densites, v Franciji in po Evropi pa z branji poezije redno nastopa s priznanimi poeti sodobne francoske generacije, kot so: Jacques Sivan, Vanina Maestri, Jean- Michel Espitallier, Charles Pennequin ter redno objavlja v publikaciji za sodobno poezijo ”Stalker”
IRENA TOMAŽIN (Slovenija)- glas, diktafon
Irena Tomažin je bolj poznana kot koreografinja in plesalka, videna v številnih predstavah. V solistični predstavi Kaprica je začela eksperimentirati z glasom. Z melodijami, teksti in glasovnimi materiali, ki so nastali znotraj predstave, je nadaljevala svoj eksperiment, h kateremu je povabila nekaj glasbenikov. Korak dalje pa predstavlja njen solistični recital za glas in diktafona, v katerem smelo plete zgodbo skozi primarno človeško zvočilo- glas. Njen glas ni šolan glas, ki temelji na čisti artikulaciji in tehnični briljanci. Prej nasprotno, moč svoje izraznosti črpa ravno v nemoči artikulacije, v njenih nenehnih poizkusih vzpostalvljanja, s tem pa večkrat zaplava iz polja pomenskosti v polje zvočnosti. Gre torej za krhek glas, glas, ki se išče, a ima čustveno in izrazno bogat potencial. Hkrati pa gre tudi za odtujeni glas, ki z snemanjem na trak diktafona postaja akuzmatični objekt, odtujen od telesnosti, ki skozi repeticijo zvočnih zank in manipulacijo traku ponovno vstopa v pomensko členjeno strukturo pripovedi. V dramaturškem loku (zvočne) pripovedi Irena Tomažin spretno, na trenutke presunljivo, drugič pa otroško igrivo uporablja različna sredstva. Od členjenja napevov iz sfere popularne glasbe, teatralnega pripovedništva do igranja z zlogi in ritmiko besed, demontažo besed v stilu literarnih modernizmov in avantgardizmov prejšnjega stoletja in redukcijo glasu na sopenje, tleske in vzdihljaje. Pri tem omogoča, da več glasov spregovori hkrati, v sozvočjih in kakofonijah. Čeprav lahko njeno ustvarjanje povežemo z bolj znanimi sodobnicami (denimo z Meredith Monk) je njen nastop samosvoj v otroški igrivosti, ki je občasno sposobna tudi iskrive samorefleksije (nekje vprašljivo pove/ zapoje: ”V mojem glasu ni glasbe”).
Kaj: Koncert
Kdaj: sob, 27.1.
ob 22.00
Kje: Metelkova mesto – Menza pri koritu, Ljubljana
Vstopnina: 4 Eure