Priljubljena opera z Janezom Lotričem v naslovni vlogi! V dogajanju se spajajo fantastične, sentimentalne in groteskne prvine; glasbo odlikujejo edinstvena učinkovitost in svežina.
Dirigent Lorenzo Castriota Skanderbeg
Režiser Plamen Kartaloff
Čeprav je bil Jacques Offenbach v zadnjih letih življenja kralj operete in eden najznamenitejših skladateljev svojega časa, se je hotel preizkusiti tudi v operi. Za podlago si je izbral komedijo “Les contes fantastiques d’Hoffmann”, v kateri sta avtorja Jules Barbier in Michel Carre predelala tri pripovedi nemškega pisatelja E.T.A. Hoffmanna.
Geneza “Hoffmannovih pripovedk” je bila zelo zapletena. Offenbach si je sprva zamislil veličastno opero z baletnimi točkami, instrumentalnimi medigrami, dialogi in recitativi. Toda gledališče, ki mu je bilo delo namenjeno, je šlo v stečaj, zato je moral svoje ambiciozne načrte močno skrčiti. Opere ni dokončal, saj je oktobra 1880 umrl. Fragmentarne rokopise je prevzel in dopolnil skladatelj Ernest Guiraud. 10. februarja 1881 so delo z velikim uspehom uprizorili v pariškem gledališču Opera-Comique. Ko so naslednjega leta opero predstavili na Dunaju, je v gledališču izbruhnil silovit požar, v katerem je umrlo približno 400 ljudi, šest let pozneje pa je v požaru v pariški Opera-Comique zgorela tudi partitura. V teku dvajsetega stoletja so se številni muzikologi ukvarjali z rekonstrukcijo notnega materiala.
V “Hoffmannovih pripovedkah” se glavni junak seznanja ne samo s šarmantnimi ženskimi liki, temveč tudi s štirimi enigmatičnimi moškimi poosebitvami zla, ki odločilno vplivajo na njegovo življenjsko in umetniško usodo. V dogajanju se spajajo fantastične, sentimentalne in groteskne prvine; glasbo odlikujejo edinstvena učinkovitost in svežina. Barkarola iz tretjega dejanja je nasploh ena najbolj znanih Offenbachovih melodij.
VSEBINA: V krčmi mojstra Lutra v Nürnbergu pripoveduje pisatelj Hoffmann o svojih nenavadnih ljubezenskih avanturah. Njegova prva ljubezen je bila Olympia, hčerka fizika Spalanzanija. Na plesu ji je priznal ljubezen, ne da bi slutil, da je dekle le avtomat, ki je ob koncu večera razpadel na kose. V drugem dejanju se spominja Antonije, hčerke mestnega svetnika Crespela. Strogi oče nasprotuje hčerini zvezi s pisateljem. Čeprav ima čudovit glas, Antonia ne sme več prepevati. Zbolela je za skrivnostno boleznijo in v nevarnosti je njeno življenje. Zlobni šarlatan Dr. Miracle se ponudi, da jo bo ozdravil, toda Crespel zavrne njegovo pomoč, saj je prav on pred leti povzročil smrt Antonijine matere. Miracle se z zvijačo prikrade k dekletu in ji napove imenitno pevsko kariero. Antonia zapoje in se mrtva zgrudi. V tretjem dejanju obuja pisatelj spomine na ljubezen do očarljive, a plitke beneške kurtizane Giuliette, ki je v oblasti bogatega Dappertutta. Ta ji obljubi velik diamant, če ji bo uspelo osvojiti Hoffmanna. Giulietti se naloga posreči: pisatelj iz ljubosumja zabode njenega ljubimca Schlemila, a spozna, da je bil zločin zaman, saj je medtem zbežala z drugim. Razočarani Hoffmann v epilogu sklene, da se bo odrekel ljubezni in se posvetil le še umetnosti.
JACQUES OFFENBACH (Köln 1819 – Pariz 1880) je oče operete in eden izmed največjih predstavnikov tega žanra nasploh. Pri trinajstih letih se je preselil v francosko prestolnico, da bi študiral violončelo. Po napornih letih, v katerih se je preživljal z igranjem v raznih orkestrih, se je naposled uveljavil kot virtuoz violončela in skladatelj. Leta 1839 je napisal prvo opereto. Njegove dovtipne in parodistične operetne enodejanke so bile izjemno uspešne. Avtor je svojo glasbeno-gledališko proizvodnjo še pospešil in se posvetil obsežnejšim operetam. Z njimi je kmalu zaslovel in obogatel. Leta 1855 je odprl lastno gledališče in uprizarjal svoja dela. V dolgoletni karieri je napisal preko devetdeset operet, v katerih je satirično obravnaval socialne in politične razmere tedanje Francije. Najpomembnejše so “Lepa Helena”, “Orfej v podzemlju” in “Pariško življenje”.
Kaj: Opera & balet
Kdaj: sob, 16.4.05
ob 19.00
Kje: Opera in balet SNG, Maribor
Vstopnina: 7.000 SIT