Altistka Mirjam Kalin in baritonist Gabriel Lipuš bosta v petek, 9. novembra v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica zapela prgišče samospevov slovenskih skladateljev Alda Kumarja, Tomaža Sveteta, Marjana Kozine in Uroša Kreka.
Program:
Aldo Kumar:
Tri pesmi na besedila Srečka Kosovela
Saj ni smrti
Balada
Pa da bi znal
Nikolaus Fheodoroff: Tri pesmi
Nino Kind (Jorge Guillen)
Reif sind, in Feuer getaucht (Friedrich Hölderlin)
Auf den alten Stationen (Franz Werfel)
Tomaž Svete:
Tri pesmi na besedila Gustava Januša
Kozmopolit
Demonarhija
Metulj
***
Marjan Kozina:
Iz težkih dni (na besedila Mateja Bora)
Težak, grenak je ta čas
Našo barko zamelo je
Srečanje
Uroš Krek:
Osem pesmi na ljudsko izročilo
Oj, gora ta Kaninova
Trikraljevska (L. Rančigaj)
Štiri rožice (L. Rančigaj)
Bejži ftiček
Tica vuga
Kata Katalena
Soldaška (L. Rančigaj)
Ivek se je ženil
Aldo Kumar (1954-) je eden najpogosteje izvajanih slovenskih skladateljev. Njegov opus bogatijo tako vokalna, vokalno-instrumentalna, instrumentalna dela kot tudi scenska in filmska glasba. V slovenski glasbeni prostor se je zapisal kot skladatelj vokalne glasbe. Istrska ljudska glasba je naredila na skladatelja močan vtis, saj je pod njenim navdihom napisal kar nekaj skladb (Istrska suita, Istralja).
Glasbena govorica Tomaža Sveteta (1956-) je postmodernistična, naslonjena in zazrta v preteklost ter vzornike – učitelje (A. Nanut, D. Škerl, D. Kaufmann, F. Cerhi, K. Österreicher, O. Suitner, H. Goertz), kombinirana z novostmi – inovacijami.
Koroški skladatelj Nikolaus Fheodoroff(1931-) je glasbo študiral na dunajski visoki šoli za glasbo. Med leti 1964-91 je bil vodja glasbenega uredništva državnega radia ORF na območju avstrijske Koroške in tudi vodja tamkajšnjega komornega orkestra. Veliko je prispeval k razvoju glasbenega življenja v tem predelu Avstrije (vodi koroški zbor Madrigal in je predsednik festivala Koroško poletje).
Marjan Kozina (1907-1966) se je v slovensko glasbeno dediščino zapisal kot skladatelj, ki izhaja iz tradicije nove romantike s pogledom, uprtim v sodobnost. Njegov glasbeni jezik je samosvoj, v melodiki in ritmiki izraža čustvenost in temeljne lastnosti slovenskega ljudskega glasbenega izročila. Njegove najboljše kompozicije so vezane na besedilo. Bil je eden prvih slovenskih skladateljev, ki je pisal filmsko glasbo (Na svoji zemlji, Kekec).
Mirjam Kalin se je rodila v Ljubljani. Po končani pedagoški gimnaziji se je povsem posvetila študiju solopetja pri priznani slovenski primadoni Zlati Ognjanović. Na začetku glasbene poti je sodelovala z različnimi zbori (zbor RTV Ljubljana, Slovenski komorni zbor, zbor SNG Opera in balet Ljubljana) in kmalu dobila svojo prvo solistično vlogo. Leta 1996 je postala stalna članica solističnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana in istega leta prejela Wagnerjevo štipendijo kot mlada obetavna pevka. Že vrsto let sodeluje tudi z opernim ansamblom SNG Opera in balet Maribor.
Mirjam Kalin poustvarja obsežen repertoar vokalno-instrumentalnih del in samospevov od baroka do sodobnosti. Kot solistka je nastopala z dirigenti, kot so Zubin Mehta, George Pehlivanian, Hartmut Haenchen, Leopold Hager, Martin Haselboeck, Anton Nanut, Milan Horvat, Marko Letonja, Marko Munih in Uroš Lajovic.
Posnela je več kot 10 zgoščenk za domače in tuje založbe ter poustvarila več kot 35 solističnih opernih vlog. Za umetniško delo je prejela številne laskave nagrade, kot sta zlata ptica za poustvaritev Jele v Kozinovi operi Ekvinokcij (1998) in nagrada Prešernovega sklada za Mahlerjeve in druge samospeve (2005).
Gabriel Lipuš se je rodil v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem. Solopetje in jazz klavir je študiral na deželnem konservatoriju v Celovcu, na graški Univerzi za glasbo tudi solopetje na jazz oddelku (pri profesorju Jayju Claytonu), na dunajski Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost pa solopetje, samospev in oratorij pri prof. Kurtu Equiluzi, kjer je leta 1996 diplomiral. Aktiven je tudi kot skladatelj in aranžer za scensko glasbo. Sodeloval je s številnimi slovenskimi gledališči. Piše tudi glasbo za radio, film in televizijo, muzikale za otroke in odrasle ter glasbo za kabarete. Leta 1998 je ustanovil glasbeno gledališče Gabriel in leta 2004 prejel Pospeševalno nagrado za glasbo dežele Koroške. Od leta 2001 poučuje solopetje na deželnem konservatoriju v Celovcu.
Igor Vičentič se je rodil v Ljubljani. Študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani je z odliko zaključil pri prof. Aciju Bertonclju. Izpopolnjeval se je pri Jacobu Lateinerju (Julliard School, New York), pri Borisu Petrushanskemu (Accademia pianistica, Imola) ter na Trinity College of Music (London), kjer je uspešno zaključil podiplomsko specializacijo in magisterij. Trenutno je korepetitor in pedagog na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani.
Kaj: Klasični koncert
Kdaj: pet, 9.11.
ob 20.15
Kje: KD, Nova Gorica
Vstopnina: 10 €, 7 €* (*znižana vstopnina za abonente, dijake, študente in upokojence)