Ob novo izdani knjigi “Avantgarda v vzvratnem ogledalu” v zavodu Maska vas vabimo na predavanje avtorice Inke Arns “Zgodovina bo ponovila samo sebe”
a href=http://www.maska.si/index2.php>www.maska.si/a>
O knjigi
Pričujoče delo mlade in uveljavljene nemške avtorice, odlične poznavalke sodobne slovenske in vzhodnoevropske umetnosti, raziskuje paradigmatski zamik v načinu kako umetniki reflektirajo zgodovinsko avantgardo v vizualnih in medijskih umetniških projektih. Natančneje rečeno, knjiga analizira dve fazi oz. večji spremembi paradigem v umetniški recepciji in vrednotenju zgodovinske avantgarde v 80ih in 90ih letih.
Za novo recepcijo avantgarde, ki se začne uveljavljati konec 70ih in v začetku 80ih let s postmoderno, predstavljata pa jo takratna jugoslovanska retroavantgarda (Laibach, Irwin, Gledališče Sester Scipion Nasice, Mladen Stilinovič, Malevič iz Beograda) in sovjetski postutopizem (Ilija Kabakov, Erik Bulatov, Oleg Vasiljev, Komar in Melamid, kolektiv Skupinske akcije) je značilno odvračanje od dotlej vladajočega “naivnega” navezovanja k prekinjeni tradiciji avantgarde in interes za potencialno totalitarne elemente avantgarde. Razmerje avantgarde postaja ambivalentno in dvoumno, njene utopične predstave pa so zaradi videza združljivosti s totalitarnimi sistemi nenadoma tudi ogrožujoče in aporetične.
Za dosedaj zadnjo fazo spremembe recepcije avantgarde, ki se časovno približno ujema s koncem socrealizma v vzhodni Evropi okrog leta 1990 in na katero sta vplivali simultanost in vseprisotnost novih digitalnih medijev, pa je značilna drugačno razumevanje pojma utopije in izguba interesa za spoprijem z ambivalentnostmi, političnimi zapletenostmi in potencialno totalitarnimi dimenzijami umetniške avantgarde. V retroutopizmu, katerega predstavniki so, Marko Peljhan, Noordung, Vadim Fiškin, se utopična misel avantgarde loči od svojega očitno negativnega, politično-totalitarnega priokusa, ter postane razumljena kot osvobajajoča ali vizionarska potencialnost. V umetniških projektih je sedaj mogoče opaziti fascinacijo nad zgodnjimi utopičnimi tehnološkimi fantazijami zgodovinske avantgarde in pomenom, ki ga le-te kot korektiv za sodobni razvoj tudi imajo.
Inke Arns
Inke Arns je ena redkih zahodnih teoretikov, ki lahko kompetentno govorijo o umetnosti vzhodne Evrope. Je dobra poznavalka vizualne umetnosti in novomedijskih umetnosti v Sloveniji, posebej NSK (iz česar je naredila magiterij), Peljhana in Fiškina, pa tudi Štromajerja, Grassija in drugih. V času njenega obiska v Ljubljani bo izšlo tudi njeno obsežno delo Avantgarda v vzvratnem ogledalu, ki je nastalo na podlagi njene doktorske disertacije.
Rojena 1968, od leta 2006 je umetniška direktorica Hartware MedienKunstVerein v Dortmundu (www.hmkv.de). Na Free University v Berlinu, Univerzi v Amsterdamu in Humboltu je študirala vzhodnoevropske študije, slavistiko in politologijo (doktorirala l. 2004). Kustosinja in avtorica se posveča umetnosti in kulturi v medijih. Je avtorica in organizatorka številnih projektov (www.projects.v2.nl).
Ponedeljek 27. novembra ob 19. uri na Maskinem seminarju sodobnih scenskih umetnosti, Cankarjev Dom, Ljubljana, soba M3/M4
Predavanju bo ob 20:30 sledila avtoričina predstavitev nove knjige Avantgarda v vzvratnem ogledalu, ki bo izšla na isti dan v Maskini zbirki Tranformacije.
a href=http://www.maska.si/index2.php>www.maska.si/a>
Kaj: Literarni večer
Kdaj: pon, 27.11.06
ob 19.00
Kje: Cankarjev dom, Prešernova 10, Ljubljana, 01 2417172
Vstopnina: brezplačno