Sem uvrščamo: prisilno skrivanje spolne usmerjenosti pred sodelavci in nadrejenimi, nadlegovanje in homofobične reakcije sodelavcev (zmerjanje, posmehovanje, žaljivi komentarji), diskriminacijo pri iskanju zaposlitve, napredovanju in odpuščanju…
Diskriminacija seksualnih manjšin sodi med najbolj “neopazne” oblike, zamolčane oblike. Od diskriminacije na podlagi spola ali rase jo loči ravno njena manjša razpoznavnost. Vendar to ne pomeni, da ne obstaja ali da je manj nevarna. Sem uvrščamo: prisilno skrivanje spolne usmerjenosti pred sodelavci in nadrejenimi, nadlegovanje in homofobične reakcije sodelavcev (zmerjanje, posmehovanje, žaljivi komentarji), diskriminacijo pri iskanju zaposlitve, napredovanju in odpuščanju z dela in neenak dostop do zaposlitvenih ugodnosti (npr.zavarovalne sheme).
Čeprav sodi diskriminacija seksualnih manjšin med najbolj tabuizirane, prikrite in težko dokazljive oblike, je ta vrsta diskriminacije dejstvo. Raziskava položaja gejev in lezbijk v Sloveniji iz leta 2001 je pokazala, da je bilo 20 % anketiranih gejev in lezbijk žrtev diskriminacije v zaposlovanju. Zgovoren je tudi podatek, da kar polovica gejev in lezbijk svojo spolno usmerjenost na delovnem mestu skriva. To pomeni, da je delovno okolje za geje, lezbijke in biseksualce v Sloveniji ni varno, pač pa homofobično in represivno.
Raziskave kažejo, da so največji problem gejev in lezbijk na delovnem mestu predsodki in nadlegovanje. Predsodke do gejev in lezbijk gojijo nekateri delodajalci, vodilni delavci, nadrejeni, sodelavci, kakor tudi posamezniki v sindikatih. Žrtve potrebujejo jasno sporočilo sindikata in delodajalca, da so njihove pravice zaščitene, storilci pa, da so homofobična dejanja nedopustna in protizakonita.
Cilj programa, ki ga v okviru evropske pobude EQUAL izvajamo v sodelovanju med ZSSS, ZDS in društvom ŠKUC je razvoj spoštljivega in bolj prijaznega odnosa do raznolikosti v delovnem okolju, spodbujanje enakih možnosti za lažje vključevanje prikrajšanih skupin na trg dela, zagotavljanje varnega delovnega okolja za vse.
Sindikalna združenja ponekod v Evropi so že uvedla proti-diskriminatorne politike, ki izrecno naslavljajo seksualne manjšine. Eksplicitne zaščitne politike so del njihovega rednega dela in pogajanj z delodajalci. Zavedajo se, da četudi je neka manjšina “neopazna”, to ne pomeni, da ne obstaja. Mednarodno *sindikalno gibanje* se danes zavzema za zaščito pravic vseh delavcev in delavk, ne glede na njihove osebne okoliščine.
Kaj: Pogovor
Kdaj: čet, 1.2.
ob 20.00
Kje: MKC Pri rdeči ostrigi, Partizanska c. 1, Škofja Loka
Vstopnina: Vstop prost!