Priznani predavatelji Vuk č†osić (Slovenija), Olga Goriunova (Rusija), Valentina Tanni (Italija), Melita Zajc (Slovenija), Cristiano Poian (Italija) bodo svoja razmišljanja razkrili v okviru simpozija. Moderator: Igor Španjol. Vabljeni!
– Vuk č†osić (Slovenija): Net.art nostalgia: anekdotalna zgodovina prvih desetih let internetne umetnosti
Vuk č†osić je bil rojen leta 1966 v Beogradu, živi in dela pa v Ljubljani. Je upokojen začetnik net.arta, soustanovitelj Nettime, Syndicate in Ljudmile ter mednarodno priznani junak spletne ustvarjalnosti. Je publicist, ki pogosto predava in razstavlja. Pojavljal se je na prestižnih lokacijah, kot so beneški bienale, ICA v Londonu, Beaubourg v Parizu, Kapelica v Ljubljani, Kunstalle na Dunaju, Gugenheim v Benetkah, Walker v Minneapolisu, Lux v Londonu, Moderna galerija v Ljubljani, Microwave v Hongkongu, Digital Artlab v Tel Avivu, New Museum in Postmasters v New Yorku, MIT Medialab, ZKM v Karlsruhe in objavlja med drugim v časopisih Artforum, Flash Art, Cahiers du cinema, Liberation, Guardian in NYTimes.
S prve roke boste slišali o tem, kako je med lizanjem sladoleda v Trstu leta 1996 definiral net.art, kako je leta 1997 prelisičil Ars Electronico in na festival pripeljal dodatno umetnino kot naročeno delo in kako je leta 1998 v bannfskem gozdu razglasil konec net.arta. Zelo možno je, da boste slišali še o drugih neizmerno pomembnih odkritjih. Udeležba več kot obvezna.
– Olga Goriunova (Rusija): Looking back at new media art / Ozrimo se na umetnost novih medijev
Olga Goriunova je sokustosinja sklopa festivalov programske umetnosti Read_Me (Moskva 2002, Helsinki 2003, Aarhus 2004, Dortmund 2005), soorganizatorka odlagališča programske umetnosti Runme.org in avtorica programa “Čarovnik za poslovilno pismo samomorilca za Microsoft Word” (Suicide Letter Wizard for Microsoft Word). Poleg tega je opravlja doktorat na šoli za digitalno oblikovanje Media Lab na Helsinški univerzi za umetnost in oblikovanje, kjer raziskuje kulturno produkcijo, ki temelji na spletnih platformah. Napisala je veliko člankov o digitalni kulturi. Med drugim je učila na Pro ArteInstitute v Sankt Peterburgu v Rusiji in na Centru za sodobno umetnost v kazahstanskem mestu Almaty.
“Ozrimo se na umetnost novih medijev” je predavanje o kratki zgodovini programske umetnosti od njenih prvih definicij leta 2001 do leta 2005, ko se je začelo govoriti o njenem zatonu. Obdobje petih let je postalo povprečna življenjska doba za trende digitalne kulture. Pri kulturi novih medijev je nemogoče zaobiti teme, kot so novost in hitro staranje ter krog rušenja in ponovnega vzpostavljanja hierarhij. Predavateljica se bo dotaknila tudi drugih tem, ki so povezane z zgodovino programske opreme in spregovorila o različnih pogledih na ta segment digitalne umetnosti.
– Valentina Tanni (Italija): Retro-bodočnost digitalne umetnosti
Likovna kritičarka, docent. Zanima se v glavnem za odnos med umetnostjo in novimi tehnologijami. Leta 2000 je ustanovila ExiWebArt, prvo italijansko rubriko, ki je namenjena tako imenovanemu Net Artu, (http://webart.exibart.com), leta 2001 pa je ustanovila Random (http://www.random-magazine.net), to so dnevne novice o new media art – novih medijih. Odgovorna je bila za Net oddelek razstave Media Connection (Rim in Milan, 2001), za razstave Netizens (Rim, 2002) in L’oading (Siracusa, 2003). Uči uporabno računalništvo na področju kulturno-zgodovinske dediščine na Fakulteti za humanistiko na univerzi La Sapienza v Rimu. Med drugim je tudi podpredsednica Exibart in Exibart.onpaper, (www.exibart.com), urejuje webzine ekonomije kulture za Miss Marple (www.missmarple.it) in skrbi za zbirko knjig za založbo Deleyva (www.deleyva.it). Živi v Rimu.
Čedalje bolj pogosto umetniki, ki se srečujejo s tehnološkimi sredstvi, gledajo nazaj. Gledajo na preteklost znanosti, na že stare iznajdbe, ki niso več uporabne ali ki niso nikoli požele uspeha. Očara jih ne toliko bleščeča popolnost bodočnosti, kolikor negotovosti sedanjosti in napake iz preteklosti. Low-tech tehnologije, improvizirano inženirstvo, organski materiali in reciklirani materiali. A tudi na novo vrednotenje umetnikov iz preteklosti, njihovo ponovno odkritje in novo tolmačenje. Vse to se prepleta z nagnjenjem k avantgardi, ki ne pozna meja in časa.
– Melita Zajc (Slovenija): I-reversible
Kariero Melite Zajc je zaznamovalo urednikovanje in raziskovanje medijev. Bila je urednica Mladine in kulturno-umetniških programov RTV Slovenija. Je doktorica antropologije in filozofije medijev. Na dunajski Akademiji uporabnih umetnosti je študirala vizualne medije, kjer je skrbela za sklop mednarodnih predavanj z naslovom Teorije vizualnega. Napisala je več knjig o medijih (v tisku je knjiga “Sodobne avdiovizualne kulture”) in objavlja v mednarodnih publikacijah (“Keep Him on The Phone, Human Body in the Realm of Technology” v Ars Electronica Facing the Future, MIT 1999). Zajčeva je trenutno vodja programa izobraževanja o novih medijih na RTV Slovenija, predava podiplomskim študentom na Inštitutu za humanistične študije (ISH) v Ljubljani in na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) v Mariboru. Je tudi predsednica strokovne komisije za medije in avdiovizualno kulturo na Ministrstvu za kulturo RS.
Gibanje proti času (nazaj) je bilo pogosto predmet raziskav predvsem takrat, ko je bilo predmet opazovanja tudi gibanje s časom (naprej) kot napredek ali revolucija (npr. v primeru reakcije proti industrijskemu razvoju v času romantike). Sočasnost obeh pojavov je nazorno prikazana v izrazu “retrogarda”, torej kombinacija retrogibanja in avantgarde. Gibanje nazaj pa je pravzaprav postalo možno šele z računalniki (možnost “razveljavi” je v zgodovini človeštva brez primere), zaradi česar se danes veliko bolje zavedamo, da ti dve vrsti gibanja nista simetrični. V predavanju bomo spregovorili o tem, kako se sodobna kultura sooča z nepovratnostjo življenja s pomočjo sodobnih filmov z nelinearno strukturo, še posebej s filmi dveh enfants terrible sodobnega filma Gasparja Noea in Vincenta Galla.
– Cristiano Poian (Italija): The machinic retro-aesthetics in videogames / Strojna retroestetika videoiger
Cristiano Poian je ustanovitelj projekta new.media.lab na goriški univerzi DAMS, ki je del Videmske univerze. Ukvarja se z umetnostjo novih medijev, estetiko videoiger, spletno kulturo in s stičišči med pripovedjo in interaktivnostjo. Poian predava na Videmski univerzi in dela doktorat iz filmske teorije in tehnike, glasbe in avdiovizualne umetnosti. Piše za Cinergie, Videoludica.com in Videogiochi, njegova nova knjiga “Rez. L’estetica del codice” pa bo izšla v začetku leta 2006.
Sodobne videoigre se pogosto ukvarjajo s povezavo tega medija s preteklostjo tehnologije. Sodobno oblikovanje igric se ukvarja z intertekstualnostjo: velik del novih igric eksperimentira s fotorealizmom podob, vendar pa se nekaj avtorjev raje ukvarja s preteklimi reprezentacijami in simulacijskimi tehnikami.
Kaj: Predavanje
Kdaj: sre, 14.12.05
ob 15.00
Kje: DAMS, Univerza v Gorici (Italija), pri kinu Vittoria, Piazza della Vittoria 41, Gorica (Italija)
Vstopnina: Vstop prost!