Četrto srečanje v okviru cikla NOVI HORIZONTI
Ugledni mislec, filozof in esejist mag. Vinko Ošlak je bil rojen leta 1947 v Slovenj Gradcu, odraščal pa je v polkmečki družini na Prevaljah. Po maturi na srednji ekonomski šoli v Slovenj Gradcu leta 1967 je nadaljeval študij na FSPN v Ljubljani. Po daljši prekinitvi je nadaljeval študij na Akademio Internacia de la Sciencoj v San Marinu, kjer je leta 1991 diplomiral s temo Državna filozofija pri Novalisu. Leta 1993 je na isti fakulteti zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Identiteta in komunikacija – na primeru manjšinskega problema na Koroškem. Od leta 1983 živi v Celovcu, kjer je od leta 1989 zaposlen kot lektor in strokovni sodelavec pri Katoliški akciji.
Mag. Vinko Ošlak je med drugim dobitnik nagrade mednarodnega natečaja za esej v esperantu (1996) in dobitnik Rožančeve nagrade za esej (2003). Od leta 2004 je predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja P. E. N. Piše in objavlja leposlovno literaturo in esejistiko, filozofska in družboslovna besedila, priložnostno pa tudi časopisno feljtonistiko v slovenščini, nemščini in v esperantu.
V marsičem nas Sokratova modrost, življenje in smrt spominjajo na učlovečenega Boga Jezusa Kristusa. Razlike, ki pa so vendar večje, kakor se na prvi pogled zdijo, se najbolj jasno odražajo v tem, kako in za kaj je umrl Sokrat in za kaj je umrl Božji sin – in kakšne so posledice obeh smrti. Sokrat in Kristus v zelo veliki meri simbolizirata tudi dva občečloveška in pračloveška pojava: filozofijo in vero. Za Sokrata, ki sam ni napisal niti vrstice, ali nam vsaj ni ohranjena, velja soglasje filozofskega sveta, da je bil to največji filozof, ki je kdaj živel in deloval. Sokrat tako ne razdeljuje duhov, saj sta iz njegovega nauka izšla tako nasprotujoča si duhova kakor sta Platon in Aristotel, pa celo tako čudni filozofski pojavi, kakor sta cinična ali epikurejska šola in nazadnje vsi do sodobnega nihilizma. Kristus pa je prišel razdelit duhove in med njegovimi resničnimi učenci ne more biti nesoglasja v bistvenih stavkih vere. Zato je Seneka mogel obilno navajati svojega nasprotnika Epikurja, medtem ko se, denimo, čeprav grško šolan Pavel ni mogel sklicevati na grške pesnike in filozofe.
Kaj: Predavanje
Kdaj: čet, 22.6.06
ob 18.00
Kje: Sinagoga, Židovska 4, Maribor
Vstopnina: vstop prost