Producida por TEATrO ZeRO
Literarna zgodovina je prepolna žalostnih in izmuzljivih usod, med katerimi je usoda švicarskega pesnika in pisatelja Roberta Walserja nedvomno ena izmed najbolj tragičnih. Zadnjih trideset let svojega življenja je preživel v bolnišnici za duševne bolezni Herisau in ni napisal skoraj ničesar več. Tam je namenoma prekinil vse stike z zunanjim svetom, tako z družbo kot z literaturo in umetnostjo nasploh. Umrl je med sprehodom nekega zasneženega božičnega večera.
Delo Elfriede Jelinek Er nicht al ser, 1998 (Él no como el) ponazarja zadnje trenutke v življenju Roberta Walserja in je zasnovano kot dramski monolog treh glasov, ki sledijo Walserjevim stopinjam ter razmišljajo o smrti, sanjah in pisanju. “Razlika med spanjem in smrtjo so sanje” pravi Elfriede Jelinek “in ker pogosto pozabimo, kaj smo sanjali, tako pravzaprav izkušamo lastno smrt. Nam to pušča kakšne posledice? Prav nikakršnih.”
Naslov dela Er nicht al ser temelji na sopostavljanju zlogov pisateljevega imena, ki nikoli ne doseže celote, je nihče in vse hkrati: Rob-er-t ne kot Wals-er, er als nicht er, er es el, el no como el, el je on, on ni kot on.
Predstava aludira na prepleteno dvojnost komunikacije-tišine in se sestoji iz kratkih prizorov, ki ponazarjajo osebno življenje Roberta Walserja skupaj z njegovim “odmevom”, Elfriede Jelinek. Prizori se poigravajo z lučjo in sencami, osvetlitvami in zatemnitvami. Vizualno sta prisotni dve estetiki: sodobna in neizprosna Elfriede Jelinek ter Walserjeva, naivnejša in umeščena v preteklo pa vendar časovno neopredeljivo obdobje. Dialog med obema simbolizirajo barve: Walserjeva estetika je bela, oker, črna in rjava; Jelinikina se giblje med rjavo in rdečo. V komunikacijo med njima vstopamo preko glasbe, od Schuberta do Nine ich nails.
Elfriede Jelinek se nenehno spopada z nezmožnostmi jezika pri vzpostavljanju relacij z zunanjim svetom; v delu Él no como el (s podnaslovom Z Robertom Walserjem in zanj) ji uspe navezati literarni dialog z umetnikom, ki se je odločil umolkniti. Komunikacija med njima se vzpostavlja s prepletanjem odlomkov iz njegovih del, ter z njenimi lastnimi dvomi, konflikti in obsesijami, torej nje, ki želi biti on, ki ni on. V igro brezštevilnih ogledal doda svoj glas tudi TEATrO ZeRO, gledališka skupina iz Madrida, ki gradi polifoničnost na principu transdisciplinarnosti: ples, film, glasba, literatura, jezik, tišina, luči in sence; Walser/Jelinek; bežati in se skriti ali tvegati in govoriti, izpostaviti se, ustvarjati?
Resnični užitek je bil tvegati.
TEATrO ZeRO
____________________________________________________
TEATrO ZeRO
Gledališka skupina TEATrO ZeRO izhaja iz načela večplastne režije, njen način ustvarjanja temelji na dialogu. Besedilo Elfriede Jelinek predstavlja izhodiščno točko za iskanje, v katerem je bolj kot rezultat (nikoli zaprt in dokončen) pomemben sam proces. Predstava je tako prostor raziskovanja, kjer vsak posameznik vstopa v ustvarjalni proces s svojimi lastnimi vizijami, glasovi in konteksti.
Gledališka skupina TEATrO ZeRO je nastala leta 2003 kot srečanje med raznolikimi konteksti in disciplinami, ki temelji na raziskovanju umetnosti skozi transdisciplinarnost. Delhi, Madrid, BerlÃn Ples, film, slikarstvo, gledališče, pisanje… “Kar nas je združilo in kar nas združuje, je nenehna potreba po umetniškem izrazu in komunikaciji”.
Él no como el
Producida por TEATrO ZeRO
igralci
Pablo Ballesteros
Alba Lorca
Ana Barcia
Video- art
Roberto Bartual
Predstava: 20.10.2007 ob 20. uri
Kaj: Gledališka predstava
Kdaj: sob, 20.10. 2007 ob 20.00
Kje: Gledališče Glej, Gregorčičeva 3, Ljubljana, a href=”mailto:glej@siol.net”>glej@siol.net/a>
Vstopnina: določi TEATrO ZeRO