Kritike:
Joj, kako je čutiti žensko dominantnost /…/. A pride trenutek, ko se ženska dominacija spusti s trona, ko jo moški v hipu zmehča, ko se iz bojevnice nenadoma izleže ljubeznivo in nežno bitje. Da, da, v ljubezni vse ženske prejkoslej popustimo. In da ne govorimo, kako dobro je bilo to režijsko narejeno. V počasnem gibu in pritajeni svetlobi. Da, ta prizor si velja še enkrat ogledati. Skupaj z detajlom – rdečimi čevlji z visokimi petami.
Majda Suša, Primorske novice
Nosilec, na katerem predstava stoji ali pade, je igralska sila, in zlasti ta plat je poglavitna kvaliteta Agencije za ločitve – v prvi vrsti po zaslugi Nataše Tič Ralijan, katere komedijski turbo je v psihofizični in glasovni prezenci silovit, jezikovno elastičen in je del improvizacijske igralske okretnosti.
Primož Jesenko, Delo
S temo ločitve, ki se slej ali prej (vsaj v mislih) dotakne večine poročenih, obdelano na iskrivo humoren način, je predstava žebelj, zadet v glavo.
Kristina Menih-Mihalič, Večer
Duhovita zgodba, ki smo jo nekoč poznali v izvedbi avtorja in njegove soproge, je z drugačnimi režijskimi prijemi, predvsem pa imenitnima igralcema pridobila svežino, z večno temo o odnosu med moškim in žensko, o prednostih poročenega in samskega stanu pa delovala, kot bi bila napisana včeraj, posebej za novo koprsko gledališče.
Nataša Benčič Posega, Radio Koper Capodistria
Režija: Katja Pegan
Igrajo: Nataša Tič Ralijan, Gašper Tič
Kaj: Gledališka predstava
Kdaj: sre, 14.12.05
ob 20.00 do
Kje: MGL, Ljubljana