Junaška romantična tragikomedija – petodejanka v verzih
Režija, priredba, scenografija: Marko Plantan
Dramaturgija: Ante Bračič
Svetovalec za govor : Rafael Vončina
Kostumografija : Petra Alič in Saška Škafar
Koreografija dvobojev: Marko Ujc
Oblikovanje luči: Marko Plantan, Jaša Jenull in Marko Ujc
Glasbena podoba: Marko Plantan
Luč : Aleš Kokalj
Ton: Jure Gašper
Vodja predstave: Miha Kuhar
Producent: Marko Ujc
OSEBE
Cyrano de Bergerac: Janez Usenik
Roksana : Melita Bokalič in Tjaša Korelc
Kristjan : Leon Tabor
Grof de Guiche : Roman Vučajnk
Valvert : Marko Ujc
Carbon de Castel-Jaloux : Uroš Lavrič
Kapucin : David Gregorin
Sestra Marta : Sabina Gregorin
Sestra Klara : Urša Potrbin
Mati Marguerita : Nuša Gašper
Točajka Liza: Nuša Gašper
Kadetje:Sabina Gregorin, Urša Potrbin, Leon Tabor, Tjaša Korelc in David Gregorin
Smrti: Marko Ujc in Nuša Gašper
O PREDSTAVI:
Prva misel, ki mi je padla na pamet v trenutku, ko sem sedel za računalnik, da napišem odstavek ali dva o paradni gledališki produkciji letošnje sezone v KUD-u Dolsko, je : če so nekoč babice znale iz nekaj bornih sestavin narediti nadvse okusno jed, kjer je bistvena začimba bila ljubezen, a tudi iznajdljivost, potem je tudi ta predstava, predstava o plemenitem mečevalcu in pesniku Cyranoju de Bergeracu, prav to: do potankosti izrezbarjena slika, ki s skopimi materialnimi sredstvi in pogumnimi umetniškimi posegi ponuja nekaj, kar smo v teatru že skoraj pozabili: pristno gledališko zgodbo. Njen namen ni, da bi z besnečim ritmom pred gledalca metala nedoločene, ad hoc sklepane kolaže kričečih podob. Nasprotno, njen namen je, da gledalcu sporoča, njen namen je, da z gledalcem vzpostavi dialog.
Junak Rostandove komedije je eden tistih maloštevilnih, a vedno precej nesrečnih ljudi, ki jim je bila dodeljena visoka čast in breme, da so boljši in pametnejši od svojih sodobnikov. Znano pa je: višje, kot glava takšnega človeka sega iz množice, več udarcev bo prejela.
V tej “herojski komediji†pred nami stoji neprištevno pogumen Gaskonjec, čigar jezik je oster kot meč, meč pa natančen kot jezik. Cyrano je samosvoj veseljak, ki brez milosti tepta prostaštvo in neumnost, a zato toliko bolj ljubi ljudi. Z lahkoto odpravlja trne v peti, z eleganco ustavlja nasprotnike. Le prek nečesa nikakor ne more: svojega velikega nosu. Ta mu, bolj kot vsi nasprotniki, brani da zakoraka naproti osebni sreči, ki se skriva v nežnem, krhkem liku lepe Roksane. In ker nesreča nikoli ne pride sama, se slednja noro zaljubi v Kristjana, kadeta v Cyranojevi četi. Prepričan, da je ljubezen med njima nemogoča, se Cyrano odloči, da Kristjanu s svojimi poetskimi bravurami pomaga do srca Roksane. Tako nastane vznemirljiv “ljubezenski trikotnikâ€, ki je v svoji pojavnosti nadvse zabaven in smešen, v srži pa plemenito tragičen.
Rostandova predloga je z liki zelo bogata in vsebinsko razvejana. Je pravi spomenik mogočne tradicije francoskega romantičnega gledališča, polna visokodonečih, himničnih besed. (Tukaj moram omeniti briljanten prevod Otona Župančiča, ki je zraven svoje velike umetniške avtoritete v tem delu pokazal osupljivo razkošje slovenskega jezika.) Kljub temu, da so v naši interpretaciji Cyranoja nekateri liki opuščeni, besedilo pa znatno skrajšano, je zgodba sama ostala popolnoma neokrnjena, verz pa doni sporočilno enako močno. Morda še največji presežek naše produkcije pa gre iskati v tem, da se je Cyrano z diskretnimi mizanscenskimi in konceptualnimi posegi izmaknil striktno srednjeveškemu času dogajanja. Sestopil je s prestola svoje galske veličine, in dobili smo predstavo, ki v sebi nosi jasno in s časom neobarvano sporočilo.
V tem kontekstu beseda “minimalizem†dobi povsem nov pomen: predstava je scenografsko in kostumsko izčiščena, a mojstrsko postavljena in likovno vabljiva. Dognanja iz ustvarjalnega procesa? V teatru ni “glavne†in “stranske†vloge; lep izid naše ustvarjalne avanture je – kljub nespregledljivi prezenci glavnih likov – cela paleta izvrstnih igralskih miniatur. (Nunice! Le se pokažite! In župnik, kadetje, točajka… kako zanimiva in pisana karavana!) Tako lahko s ponosom rečemo, da smo skupaj ustvarili predstavo, ki se je odločila, da se pogumno postavi zase in za gledalca in poskusi znova vzpostaviti že znatno načete mostove, ki peljejo z odra v somrak parterja. Le pogumno!
Ante Bračič
Kaj: Gledališka predstava
Kdaj: sob, 25.3.06
ob 19.30
Kje: Kulturni dom Dolsko, Dolsko 55, Dol pri Ljubljani
Vstopnina: 1500 SIT, 1200 SIT (SMS)