Slovenska premiera gledališkega performansa Bernard-Marie Kolte, v okviru festivala Ex-Ponto..
Marš je predstava, ki pomeni prvo odrsko uprizoritev B.M. Koltesovega mladostnega besedila La marche. Napisal ga je leta 1971, ko mu je bilo 23 let in je vodil študentsko gledališko skupino v Strasbourgu. Besedilo je ležalo pozabljeno vrsto let vse do leta 2003, ko je francoska založba Minuit objavila to čudovito dramo v verzih. Koltesova zrela dela so avtorju že v času njegovega kratkega življenja nedvomno zagotovila status klasičnega avtorja. Kal njegove genialnosti, ki seva iz opusa njegovih kasnejših del, se kaže že v tej zgodnji drami, za katero je našel navdih v biblični Visoki pesmi (prevedel Henri Meschonnica). Koltes je bil obseden s svojo ljubeznijo do biblije. V zadnjih dneh svojega življenja je načrtoval pisanje še ene drame z biblično vsebino.
Ivica Buljan je režiser, čigar velika strast je uprizarjanje Koltesovih besedil: Noč na robu gozdov, Vrnitev puščavo, Dvoboj črnca s psi, Dan umorov v zgodbi o Hamletu, Marš. Sam je v hrvaščino prevedel naslednja dela: V samoti bombažnih polj, Roberto Zucco, Pijani proces, Dvoboj črnca s psi, Sallinger. Kot dramaturg je sodeloval pri treh različnih verzijah predstave Roberto Zucco ter pri predstavah Zahodni privez in V samoti bombažnih polj. Predstava Marš združuje skupino vrhunskih ustvarjalcev iz Hrvaške in Slovenije, pridružili pa jim bodo še albanski in makedonski igralci. S svojo scenografijo in glasbo prikazuje eno največjih ljubezenskih tem iz naše kulturne zgodovine. Niz ljubezenskih parov izpoveduje ljubezen skozi petje, skozi jok, skozi tišino … Avtor scenografije je svetovno priznani ruski likovni Vadim Fiškin.
Koltesov Marš je gibanje, je pot, ki jo prehodita dva para. Ritualizirani glasovi moža in žene (poročenega para) se erotični in posvečeni dvigajo iz Visoke pesmi; na drugi strani pa imamo neporočeni par, zaročenca in zaročenko, ki morata svojo pot začeti graditi od samega začetka naprej – po veliki kataklizmi (po vojni?). Prav to pa je bistvo njunega marša, vsa ta vprašanja ob odkrivanju njune poti. Drama ne pripoveduje linearne zgodbe o dveh zaljubljencih, vsebuje pa prav vse: celotni življenjski ciklus in nenehno ponavljajoči se začetek. Na koncu drame se oba para združita – na valovih, v neskončnem prostoru ljubezni.
Bernard-Marie Koltes je umrl leta 1989, v času, ko je S. Beckett prehodil šele prve korake na svoji dolgi literarni poti. Za seboj je Koltes zapustil opus mogočne amplitude – kot dokaz neke izjemne humanosti, ki jo najdemo v vseh njegovih delih. Z liriko, ki se dviga iz temnih globin, nas njegovo pisanje popelje preko voda in pri tem okrog sebe orje nove in nove valove. Resničnost, ki jo najdemo v njegovem pisanju, je metaforična, saj govori o večnih skrivnostih življenja, zaradi katerih se ljudje počutimo kot majcena in nebogljena bitja. Vsi znaki usmerjajo pogled v vmesni prostor med ljudmi in stvarmi. Marš je zasnovan kot drama s štirimi osebami: mož, žena, zaročenec, zaročenka. Kot čudovita pesem je tu zapisana groba sled poželenja in lascivnosti. Besede lovijo druga drugo v krožnem vrtincu, čigar os bi lahko razumeli kot iskanje ljubezni ali celo iskanje samega sebe v labirintu sveta. To je obsesivni pomnik apokalipse, pomnik vojne, ki uniči vse … Začeti od začetka, začeti od začetka … To je vodilni motiv tega trdovratnega marša proti novi zori sveta. Videni ali sanjani? Le ta pot pod nogami. Ta pot je edino, čemur moramo slediti. Upanje se znova porodi iz pepela. In tu je feniks, čigar let se poraja iz izjemne silnosti Koltesovega jezika. Ta dolga pesem, ta drama strasti in potovanja se vselej giblje naprej; teče, kot bi se nikoli ne mogla ustaviti, kot bi iz nje pronicala čustva, nabita s konstantno dejavno energijo – od ranljivosti do moči, od teme do bele svetlobe. Silne in subtilne se didaskalije tu pojavljajo v obliki podrobnih opomb, kot bi nas hotele opomniti na neizgovorjene vrstice, pri tem pa izžarevajo enako poetičen duh in enako mojstrsko izklesan jezik, ki je tako značilen za Koltesovo gledališče – jezik nežnih čutov, ki ga Koltes nudi v pokušino vsem okusom sveta.
Bernard Marie Koltes
1948 : Rojen 9. aprila v Metzu. 1966:zapusti Metz “v starosti med 17 in 18 let”.1968:Pot v Kanado in ZDA (New York).”Eksplodiral sem z 18 leti. Hitro sem pozabil Strasbourg, hitro je prišel Pariz, hitro New York, 1968. Življenje mi je naenkrat skočilo v obraz. Ni bilo etap, nisem imel časa sanjati o Parizu, takoj sem začel sanjati New York. In New York je ‘68 resnično bil neki drug svet.†1970/71: Grenkobe je napisal in režiral v Strasbourgu. “Prvič sem sam v gledališče vstopil pozno; imel sem že dvaindvajset let. Videl sem predstavo, ki me je zelo pretresla, pozabil sem kaj je bilo, nastopila je velika igralka Maria Casares. Zelo me je impresionirala in takoj sem se lotil pisanja.” Študent režije v Šoli Nacionalnega strasburškega gledališča (TNS). 1971:Marš, pijani proces napisal in režiral v Strasbourgu.1972:Dediščina posneta kot radijska igra z Marijo Casares. 1973:Mrtve zgodbe napisal in režiral v Strasbourgu. Potovanje v ZSSR. 1974:Potuhnjeni glasovi posneta kot radijska igra. 1977:Dramo Salinger v Lyonu režiral Bruno Boeglin. Noč čisto blizu gozdov v avtorjevi režiji prikazana na Avignonskem festivalu.”Močan je rez med Nočjo čisto blizu gozdov in zgodnejšimi teksti. Ločuje jih najprej čas, tri leta; tri leta v katerih nisam napravil ničesar in sem mislil, da ne bom več pisal. Ko pa sem začel ponovno pisati, je bilo to nekaj povsem drugega, bilo je drugo delo.” 1978:Potovanje v Nigerijo. 1979:Vrnitev v Afriko (Mali in Slonokoščena obala). Potovanje v Gvatemalo.” Borbo črnca in psov sem napisal v Gvatemali, v mali vasici, kjer se ne govori niti špansko. Tam sem ostal dva meseca.” 1981:Potovanje v New York (4 meseci).1982:Vrnitev v New York.Krvna veza adaptacija Fugardove The blood knot za Avignonski festival. 1983:Praizvedbo Borbe črnca in psov režiral Patrice Chereau v Theatre des Amandiers de Nanterre. 1984:Potovanje v Senegal.Objavil roman Beg na konju zelo daleč v mesto. 1986: Praizvedbo Zahodnega priveza režiral Patrice Chereau v Theatre des Amandiers de Nanterre. Praizvedbo Tabataba v okviru ciklusa ‘Upati si ljubiti’ na Avignonskom festivalu režiral Hammou Graia.1987: Praizvedbo dialoga V samoti bombažnih polj režiral Patrice Chereau v Theatre des Amandiers de Nanterre. 1988:Prevedel Shakespeareovo Zimsko pravljico, katero je režiral Luc Bondy. Praizvedbo Vrnitve v puščavo režiral Patrice Chereau v Theatre des Amandiers de Nanterre. 1989: 15.aprila umrl v Parizu.1990:Praizvedbo Roberta Zucca režiral Peter Stein v Schaubuehne v Berlinu.
2000: 31.maja slovensko praizvedbo Noč čisto blizu gozdov režiral Ivica Buljan, izvedel Robert Waltl, v koprodukciji Cankarjevega doma in Mini teatra v Ljubljani. Ob premieri izdana tudi prva knjiga Koltesovih dram v slovenščini.2004, Dvoboj črnca in psa v režiji Ivice Buljana, Drama SNG Ljubljana, 2005, januar, svetovna praizvedba Dan umorov v zgodbi o Hamletu, režija Ivica Buljan, produkcija Mini teater, koprodukcija: Gledališče Glej, Novo kazalište Zagreb in ARL Dubrovnik.
Prevod v slovenščino: Suzana Koncut
Prevod v hrvaščino: Zlatko Wurzberg
Režija: Ivica Buljan
Glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar
Scenografija: Vadim Fiškin
Kostumografija: Ana Savić Gecan
Koreografija: Victor Yeldjim in Ashatbek Jusužanov
Nastopajo: Ana Karić, Senka Bulić, Olga Kacjan, Ditka Haberl, Leonora Surian, Pia Zemljič, Tomislav Gotovac, Zoran Prodanović Prlja, Damir Orlić, Galiano Pahor, Niko Goršič, Marko Mandić, Jose, Jakov Gotovac Borčić, Victor Yeldjim, Askhatbek Yusupzhanov, Marin Alvir, Josip Maršić, Tonči Grabušić, Maja Veljak in Nina Simčić
hrvaška premiera: 24. 6. 2005 – Festival Riječke ljetne noči, Reka, ponovitve: 26., 27.. in 28.6.
slovenska premiera: 27. september 2005 – Festival EX PONTO, Ljubljana
Produkcija: Mini teater, Ljubljana in HNK Ivana pl. Zajca, Reka
Koprodukcija: Novo kazalište, Zagreb
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo, Grad Rijeka, Ured za kulturo Grada Zagreb
V sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles Nodier Ljubljana, Francoskim institutom Zagreb in Hrvaško kinoteko Zagreb
Informacije:
Mini teater Ljubljana
041/314 414
www.mini-teater.si
Kaj: Gledališka predstava
Kdaj: tor, 27.9.05
ob 22.00
Kje: Stara elektrarna, Slomškova 18, Ljubljana
Vstopnina: 2.500 sit, 1.500 sit (študentje, dijaki, upokojenci)