Kompozicija za tri plesalce, bazen, kamero, monitor in mešalno mizo.
Intermedijski performans v produkciji Kible in koprodukciji Plesne izbe Maribor
avtor: Miha Ciglar
iniciator gibanja: Mojca Kasjak
gibalke: Maja Arzenšek, Mojca Kasjak, Nina Milin
scenografija/video: son:DA
not a time machine je interdisciplinarni umetniški projekt, kjer se zvok, gib in video združujejo v homogeno celoto. Dva centralna elementa (voda in elektrika) tvorita fundament vmesnika, ki povezuje gibalne elemente z zvokom in sliko. Instrument – definiran preko neobičajne električne povezave med mešalno mizo, kamero, monitorjem in bazenom vzpostavlja posebno situacijo, ki izpostavlja imanentno estetiko le-teh – elektro-mehaničnih naprav (uporabljenih rekvizitov). Delo z (zlorabljenimi) napravami, katerih funkcionalnost je odtujena od prvotne, posledično zahteva tudi “zlorabo†plesalca, saj je tudi on v nenehnem električnem stiku z instrumentom, pri čimer pa sam postane bistven sestavni del le-tega. Tako se vsak gib zrcali v posebnem zvočno-vizualnem dogodku – seveda le v primeru, ko so upoštevane fizikalne omejitve instrumenta oz. funkcionalen spekter njegovega izraznega območja – kar pa nujno omejuje, a hkrati tudi fokusira običajen izrazni potencial plesalca. Induciran zvok oz. njegova elektronska abstrakcija (tukaj prvotna oblika) je v neposrednem stiku s telesom plesalca in služi kot čutni “feedback†(bolečina, ki jo povzroči šibek električni tok), kar mu omogoča drugačno telesno percepcijo ter interpretacijo povzročenega zvoka, predvsem pa služi kot prioritetna referenca pri izbiri naslednjih akcij. S tem se sklene krog, ki temelji na vzročno-posledičnem principu, kar sproži kontinuirano oscilacijo različnih impresij: [: vidno > slišno > čutno :].
Kaj: Gledališka predstava
Kdaj: sre, 6.12.06
ob 20.00
Kje: Pekarna – Dvorana Gustaf, Maribor
Vstopnina: Vstopnine ni!