Gledališka predstava Gledališča Škuc
Nick Grosso: Pičke (Peaches)
“Nima smisla, da se postaraš in vnukom pripoveduješ o pofukani vojni. Ti jim moraš govorit o PIČKAH.”
“Končala je šolo, se vrnila k očetu, sveža kot kaka pička je. Dogaja se, fanta!”
Tipičen dan v Frenkovem življenju: Pička ena za zajtrk, pička dve za kosilo, pička tri za malico, pička štiri za večerjo. Med pičkami pa … O obrokih je treba povedati svojim kolegom. Ker če drugi ne vedo, koga si položil, v bistvu nisi položil nikogar. Potem pa so tu še čustva…
Avtor drame, Nick Grosso, se je rodil leta 1968 v Londonu, tam odraščal in se šolal. Med tritedenskim bivanjem v Berlinu je napisal dramo Pičke in jo poslal v Courtove dramske delavnice, nakar jo 10. 11. 1994 uprizorijo v Royal Court Theatre Upstairs. Kasneje je Grosso dramo priredil za film, ki ga je tudi sam režiral. Do danes so izpod njegovega peresa prišle še drame Sweetheart, Real Classy Affair, Kosher Harry in Screwing with People’s Lives Big Time.
Drama Pičke je nastala relativno zgodaj in predstavlja enega od prvih valov teatra ½u fris½, zato še ni ekstremna in eksplicitna v svojem dogajanju. Lahko jo razumemo kot poskus v formi: v igri se na ravni zapleta dejansko nič ne zgodi, Grosso namreč vse dogajanje izpelje na ravni podteksta. S tem do potankosti prikaže absurdno banalnost sodobnega človeka, ki se zaveda razlik med spoloma, a mu ni jasno, čemu razlike omiliti in zakaj izgubljati energijo za to. Kritiki v VB so dramo opisali kot komično mojstrovino, ki odlično prikazuje senzibilnost devetdesetih let.
Drama pripoveduje zgodbo o sedmih dvajsetletnih ljudeh, Frenku, Emi, Jagodi, Vesni, Tomiju, Goranu in Perotu, ki zabijajo čas z medsebojnim druženjem. Ema in Jagoda skušata Frenka vsaka na svoj način podrediti iluziji, ki jo jima predstavlja, a tudi Frenk ima v glavi svojo lastno podobo o njiju dveh. Le-te ne deli z njima, temveč s svojimi prijatelji – prav tako kot iluzijo o samem sebi. Po drugi strani z njim isto počne Vesna in ga za razliko od drugih v tem tudi prekaša. Še dobro, da so tu Tomi, Pero in Goran, ki poskrbijo, da Frenku nikoli ne zmanjka motivacije za ½sveže pičke½
Slovenska praizvedba Grossovih Pičk skuša zajeti svet mladih ljudi, ki si imajo na ravni besed sicer ogromno povedati o vsakodnevnih dogodkih, vendar jim za pristno medebojno komunikacijo primanjkuje iskrenosti – predvsem do samega sebe, posledično pa tudi do drugih. V tem svetu je trenutna iskrenost le droben delček nekega večjega načrta, čigar končni cilj je igra, kdo si bo koga bolj podredil in kdo bo v luči svojega sveta (moškega ali ženskega) zmagovalec – pa čeprav bo zato osebno poražen.
Prevod: Špela Škrbina
Režija: Alen Jelen
Dramaturgija: Ana Kuntarič
Scenografija: Irena Pivka
Kostumografija: Ekipa Pička
Video montaža: Blaž Štrukelj
Svetovalec za govor: Tomaž Gubenšek
Zasedba:
Jagoda/ Alja Kapun
Tjaša, Metka/ Vesna Vončina
Ema, Vesna/ Maja Martina Merljak
Frenk/ Jure Henigman
Tomi/ Romeo Grebenšek
Goran/ Nejc Ropret
Pero/ Rok Kunaver
Kaj: Gledališka predstava
Kdaj: pet, 17.3.06
ob 21.00
Kje: Mladinski center, Postojna