Na Rodinovih kipih je mogoče opaziti sledove notranjega razdora, nerazrešene napetosti. V njih je Rodin, po lastnih besedah, ‘silovito resnicoljuben’.
Produkcija: Muzeum, Ljubljana
Soprodukcija: Zavod Bunker, Stara elektrarna v sodelovanju z Zvezo Sonček
režija in scenografija: Barbara Novakovič Kolenc
dramaturgija: Iva Jevtić, Magdalena Lupi
zvočna podoba:Blaž Peršin
kostumografija:Barbara Stupica
oblikovanje luči:Borut Bučinel
strokovna sodelavka, Zveza Sonček, Center Sonček, Ljubljana: Jelka Bratec
performerji: Daphne Favreličre, Bara Kolenc, Manca Krnel, Irena Tomažin
in Katarina Bulič, Iztok Gubanc, Natalija čorč‘ević, Gordana Dobrinjanin, Dalibor Nedić, Nina Nestorović, Robert Vardijan, Dare Pavlin (Zveza Sonček – Center Sonček Ljubljana)
Projekt Rodin je zasnoval Boris Mihalj, ki je avtor predstave Rodin I (2004).
“Med modeliranjem ne razmišljajte v smislu površine, temveč v smislu plastičnosti. V umu si morate predstavljati vsako površino kot skrajno mejo mase, ki površino izriva od znotraj navzven. Predstavljajte si, da oblika na nek način sili proti vam.”
(Auguste Rodin, Testament)
Njegovo kiparjenje je vzbujajo osuplost. V primerjavi s sodobnimi načini umetniškega izraza je bila to umetnost, zaznamovana z nesorazmernostjo, dragocenim in natančnim popačenjem, ki mu vlada zakon čustvovanja.
Na Rodinovih kipih je mogoče opaziti sledove notranjega razdora, nerazrešene napetosti. V njih je Rodin, po lastnih besedah, ‘silovito resnicoljuben’. Gledališka in galerijska predstava Rodin I, Rodin II se želi vnovič dokopati do teh ostankov resnice s pomočjo razkritja zmotljivosti pogleda. Naš pogled je obseden s površinami, z gladkostjo in treznostjo. Naš vid želi secirati življenje od zunaj navznoter kot v anatomskem gledališču in posameznik ne najde več ‘notranjega zagona’, ‘življenja, ki vznikne iz središča, vzbrsti in zacveti od znotraj navzven’.
Predstavi Rodin I, Rodin II vlada namišljena pripadnost zgodovinski resnici. S historizacijo ozadja Rodinovega dela poskuša razbiti zaznavno privajanje, ki Rodinovo divjo plastičnost skrči v golo površino, v patino. Z oživljanjem določenega zgodovinskega ozadja predstava Rodin I, Rodin II razkriva našo lastno zmotljivost zaznave, kot bi nam oluščila oči, in rojeva vizijo. To doseže ne toliko s pomočjo pozornih biografskih podrobnosti, ampak bolj s sledenjem gibkejšim obrisom mase, mesa.
Iva Jevtič
projekt so podprli:
Ministrstvo za kulturo RS, MOL – Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost
Kaj: Gledališka predstava
Kdaj: ned, 15.10.06
ob 20.00
Kje: Stara elektrarna, Slomškova 18, Ljubljana
Vstopnina: Rezervacije:Zavod Bunker, od 13.00 do 15.00 na tel: 051 269 906