Znameniti družinski muzikal v režiji Matjaža Pograjca, s številnimi znanimi igralskimi in pevskimi imeni in s kopico otrok!
Muzikal o čudežni moči glasbe, ki odpira okna in vrata naših src v ljubezen in svobodo.
Glasba RICHARD RODGERS, besedilo OSCAR HAMMERSTEIN II., libreto HOWARD LINDSAY in RUSSEL CROUSE. Po knjigi Hvalnica družine Trapp Marie Auguste Trapp. Uprizoritev po dogovoru z družbo JOSEF WEINBERGER LIMITED v imenu R & H Theatricals of New York.
Po scenariju za razvpiti muzikal The Sound of Music (Moje pesmi moje sanje), ki je s svojimi evergreeni postal že filmska klasika, bomo po duhovito izvirnem in pogovorno obarvanem prevodu Andreja Rozmana – Roze v Sloveniji prvič uprizorili istoimenski gledališki muzikal. Razlog za njegovo uprizoritev ne tiči le v šarmu in vnovični popularnosti tega žanra, ampak se ”skriva” predvsem v tematiki, ki jo scenarij filma Moje pesmi moje sanje ob melodramatskih tonih ”opeva”.
Moje pesmi moje sanje nam spregovorijo ali bolje rečeno pojejo predvsem o temi, ki postaja v zadnjem času zmeraj bolj aktualna; pojejo o pomenu družine (letos tudi zaznamujemo leto družine) ter njenih večnih vrednotah ter o glasbi, ki odpira naša srca k Ljubezni in Svobodi. Ob tem pa izpostavijo tudi temo o narodni zavesti, lepotah domovine, grozeči nevarnosti nacizma in neustavljivi želji po svobodi. In prav ta večna tema neke niti ne tako zelo oddaljene mračne dobe na današnji čas še zmeraj meče svojo dolgo senco in kot večna grožnja vznika na obzorju strmih vršacev in ikonografije planik.
Občinstvo je z dolgim aplavzom dalo vedeti, da so pesem, ples, solze in smeh z nekaj sentimenta “naše” najljubše stvari.
/…/ Že prva pesem, s katero več kot dve uri dolgo predstavo “odprejo” nune, potrjuje pravilno izbiro prevajalca libreta in songov Andreja rozmana Roze, ki je svoje delo opravil odlično.
/…/ V vlogi Marije smo tokrat videli Vesno Pernarčič Žunić (njena alternacija je Simona Vodopivec Franko), ki se je ob več kot odlični igri (nikakor se ne moremo znebiti občutka, da ji je tudi tokrat vloga bila pisana na kožo) še enkrat znova izkazala tudi kot izjemna pevka. /…/ Vesna Slapar se je odlično znašla v vlogi stroge in največkrat komično odrezave služkinje Frau Schmidt, prav tako Igor Štamulak kot nekoliko nerodni Rolf.
/…/Izjemno avtorsko ekipo, vsak izmed njih sodi med boljše na svojem podroćju, z zares srečnim izborom igralcev-pevcev, je odlično znal povezati režiser Matjaž Pogajc.
/…/ Moje pesmi moje sanje ne navdušujejo le s sanjsko zasedbo ampak z odlično pripravljenim projektom ter v celotni produkciji očitno uspešno združitvijo javnega in zasebnega kapitala. Tak je Broadway po slovenskih zmožnostih, ki ga, roko na srce, ne bi bilo brez poguma idejnih pobudnikov Simone Vodopivec Franko in Jureta Franka.
(Igor Kavčič, Gorenjski glas, 17.6.2008)
Gorenjske Moje pesmi moje sanje so veliko boljše od filma. /…/ Med občinstvom (se) kar iskri od navdušenja.
Ocena: 5
(Ana Ivančič, Indirekt, 19.6.2009)
Pri gledališču je tako, da ne obstaja nikakršna predvidljiva formula za uspeh nove predstave. Producent lahko izbere izključno najbolj kvalitetne strokovne sodelavce in najboljše besedilo, pa se mu lahko celoten projekt sfiži v nekakšno medlo zgodbo. Redkokdaj pa se izteče tudi drugače: na premieri se zgodi ČUDEŽ. Gledališka predstava uspe popolnoma očarati publiko in jo popeljati na valove prekrasnih sanj. /…/
Čeprav so pri celotnem projektu sodelovali samo največji mojstri svojega poklica, je vseeno treba poudariti, da je režiser Matjaž Pograjc – velikim pričakovanjem navkljub – poskrbel za navdušujočo predstavo v celoti. Za čisti presežek v vseh pogledih. In še najbolj glavni: odlični igralci – prav vsi, ki so ves večer navduševali z nastopi, kot jim že dolgo nismo bili priče na slovenskih odrih. Vse je bilo tolikanj odlično, da si človek v hipu zaželi videti še ono drugo igralsko zasedbo. (Rastislav Rastko Tepina, Hopla, 20.6.2008)
Popolen uspeh na premiernih uprizoritvah v Radovljici in Kranju “gorenjskemu” muzikalu Moje pesmi moje sanje obeta še dolgo in bogato življenje. /…/
Klasična družinska zgodba, ki se je v resnici zgodila tik pred drugo svetovno vojno v Avstriji, je skozi Pograjčevo režijo speljana tako, da gledalcem privablja tako smeh na usta kot solze v oči. “Gorenjski” muzikal Moje pesmi moje sanje je vsekakor zadetek v polno in prepričani smo, da ga bodo jeseni še veliko igrali.
(Igor Kavčič, Deželne novice, 20.6.2008)
Ja, res je, vrnitev Simone H2O ali točneje Simone Vodopivec Franko na gledališke deske je bila več kot veličastna. Vlogo Marije v družinskem muzikalu Moje pesmi moje sanje je odpela pa tudi odigrala tako imenitno, da zdaj nekatere, kot je značilno za Slovenijo, kar razganja od nevoščljivosti. Simona pa je naravnost genialno pripravila tudi otroke iz svoje delavnice Musike. Zborček sedmih otrok je dobesedno briljiral.
(Slovenske novice, 21.6.2008)
Temelji Prešernovega gledališča v Kranju – malo pa tudi kip Franceta Prešerna v njegovi neposredni bližini – so se kar pošteno zamajali. In ne, ne zamenjujejo direktorja gledlišča ali kaj podobnega, le predstava Moje pesmi moje sanje v režiji Matjaža Pograjca je na premierno noč vzbudila čustva, nostalgična občutja in buren odziv navzočih. No, čeprav se podpisani včasih že sam sebi zdim kot “lajna”, moram to lajno ponoviti – pojdite v Kranj. Užijte in uživajte – v svojih pesmih in sanjah.
(Vito Tofaj, Jana, 24.6.2008)
Skoraj dve uri in pol dolg glasbeno-plesni-gledališki spektakel, v katerem ne gre spregledati izvrstnih otroških pevcev, je prava poslastica.
(Lady, 24.6.2008)
Kaj: Gledališka predstava
Kdaj: ned, 16.11.
ob 15.00 do
Kje: Cankarjev dom, Prešernova 10, Ljubljana, 01 2417172