Partizanski učni komad po drami Mateja Bora.
Režiser: Sebastijan Horvat; scenografka: Petra Veber, glasba: Drago Ivanuša, kostumografka: Belinda Raduloviæ; video projekcije: Nejc Saje; oblikovalec luči: David Orešič; lektor: Simon Šerbinek
Igrajo: Rutar – Gojmir Lešnjak – Gojc, Rutarica – Nataša Matjašec, Vida – Tjaša Železnik, Lenka – Arna Hadžialjeviæ, Ferlež – Aljoša Ternovšek, Dr. Mrož – Primož Pirnat, Mihol – Kristijan Ostanek, Nemci in partizani, Partizanski pevski zbor
Odrski mojster: Marjan Pišek; vodja tehnike in lučni mojster: Simon Puhar, tonski mojster: Danijel Vogrinec; rekviziterka, garderoberka in inspicientka: Irena Meško
Na ozadju druge svetovne vojne se odigra partizanska kriminalka med delavcem, kmetom in intelektualcem. Vprašanje pa ni le, kdo je okupatorjev agent, torej raztrganec, ampak tudi, kdo ima prav. Eni prisegajo na Boga, drugi na prihodnost in lepši jutri, tretji na ideologije ali le na same sebe. Delitve, ki jih je Matej Bor detektiral pred šestdesetimi leti, postajajo danes ponovno aktualne. Režiser Sebastijan Horvat na oder postavlja najpopularnejši dramski tekst partizanske dramatike. Ob njem se sprašuje, ali smo se v zadnjih šestih desetletjih sploh česa naučili. So torej raztrganci še med nami in ali je v tem sploh bistvo problema?
Po ponovitvi 3.11. bo v sodelovanju s seminarjem scenskih umetnosti revije Maska potekal pogovor z ustvarjalci v klubu Lili Novy.
Intervju z režiserjem Sebastijanom Horvatom
CD: Matej Bor je Raztrgance pisal l. 1943 na Dolenjskem v premorih med hajkami. Gre torej za poseben tekst, ki je bil vezan na vojno stanje in partizanski boj. Kaj vas je pritegnilo, da ste se začeli ukvarjati z njim?
Horvat: Teksta v samem dramskem besedilu ni toliko, kot ga je v kontekstu – gre torej za politično sedanjost, ki se mobilizira ob istih vprašanjih.
CD: Boste uporabili originalni Borov tekst ali ste ga napisali na novo?
Horvat: Raztrganci so avtohtono izhodišče, ki ga spoštujemo, a ga poglabljamo in širimo v smeri radikalnega političnega gledališča. Verjamemo, da gledališče spet lahko postane tribuna; verjamemo v moč umetnosti, ki spreminja človeka. Gledališče je šola za odrasle. Gledališče naj bo didaktično ali pa naj ga ne bo.
CD: Lahko na kratko opišete spremembe in smer, v kateri se predstava trenutno giblje?
Horvat: Predstava se giblje v konfliktu med konceptom pragmatizma, koristi, kjer se mora vse splačati in konceptom upora, ki vnaša humanost kot vrhovni etični imperativ. Danes so vse vrednote izmerljive in kapitalistično dobičkonosne, ali pa so nesmiselne. Opredeljuje nas strah pred izgubo pridobljene lastnine, družine, želimo si ali ohraniti status, ki ga imamo, ali pa ga izboljšati. Ideje izgubljajo ne le smisel, pač pa tudi vrednost. Raje umiramo za rakom, kot pa za idejo.
več na www.cd-cc.si
Kaj: Drama
Kdaj: ned, 14.10. 2007 ob 20.00
Kje: Cankarjev dom – Linhartova dvorana, Prešernova 10, Ljubljana
Vstopnina: 14, 12, 9, 7* EUR (* za dijake in študente)