Prvič na slovenskem odru!Drama o strahu, spoznanju, hrepenjenjuin ljubezni!
*ŠKUC GLEDALIŠÃˆE IN GLEDALIŠÃˆE GLEJ NAJAVLJATA** premiero predstavo *VINCENT RIVER
***Premiera bo 26. oktobra 2007 ob 20h v dvorani Gledališča Glej. Gre za slovensko
praizvedbo drame Vincent River, sodobnega londonskega dramatika Philipa Ridleya, ki jo v
prevodu Suzane Tratnik režira Alen Jelen, dramaturgijo prispeva Ana Kržišnik,
kostumografija je delo Marka Jenka – igrata pa Zvezdana Mlakar in Jure Henigman *(oba na
sliki).*
*Skrivnost Vincenta Riverja združi nezdružljivo: sedemnajstletnega razrvanega in
pretepenega Daveyja ter stoično žalujočo triinpetdesetletno Anito. Na najbolj vroč dan v
letu ju najdemo v zanikrnem stanovanju v londonskem East Endu, polnem angleškega nižjega
sloja ter priseljencev, ?katerih imena je nemogoče izgovoriti? in ki kljub svoji
drugačnosti ne prenašajo nikakršne drugačnosti.
Davey je Anito zasledoval tri mesece: opazoval jo je na grobu njenega sina Vincenta,
opazoval jo je, ko se je selila iz prejšnjega stanovanja, zdaj pa ima ona tega dovolj in
ga je, ?šolarčka? v pogrebni obleki in zdelanega od mnogih neprespanih noči, povabila,
naj vstopi. On bi rad, da Anita ve, česar Anita ne bi rada vedela. Da, on je našel
Vincentovo truplo na opuščeni železniški postaji, ne njegova punca. On je bil tudi z njim
v noči, ko je bil Vincent ubit. Ni ga ubil on, temveč pijana tolpa. Da, Vincent je bil
res gej, ki je tiste noči, ko je padal sneg in je bilo vse tiho, seksal z Daveyjem na
zapuščenem stranišču. Davey mu ni prišel pomagat, ko je Vincent zaostal za njim, da ne bi
bil njun skupni odhod s postaje sumljiv in ga je zaradi tega tolpa pretepla do smrti.
Danes, ko je Davey pokopal svojo za rakom umrlo mamo in zapustil svojo punco, očeta pa
izignoriral, je čas, da to pove Aniti. Vincentova podoba, ki ga zasleduje dneve in noči,
ga bo tako mogoče zapustila, mogoče bo tako vsaj malo obrzdal svojo vest in žalost zaradi
smrti prvega, ki mu je bil res všeč. Anita pa bo hočeš nočeš morala pogledati resnici v
oči in mogoče bo šele zdaj lahko začela zares žalovati. Življenje tudi njej vsekakor ni
prizanašalo. Nekoč izobčena zaradi prezgodnje zanositve z nekom, s katerim ?nobena punca
ne bi dneva zapravila? in o katerem so zbijali šale o opicah na vejah in grizljanju
kokosovega oreha, je zdaj ponovno izobčena zaradi sramotne smrti gejevskega sina.
Izkaže se, da se tako Anita kot Davey vrtita v enem in istem krogu strahu pred
neizpolnjevanjem velikih pričakovanj drugih in krivde (prav zaradi neizpolnjevanja
velikih pričakovanj drugih), čeprav so ta pričakovanja velikokrat v resnici manjša, kakor
jih vidijo oni sami. In to je morda njihov največji problem.
Pod površjem preganjavične zgodbe Vincenta, Anite in Daveya, katerim sledimo po
bližnjicah in daljšnjicah East Enda, se torej skriva dejstvo, da se duševne rane strahu
in krivde večkrat ne morejo popolnoma zaceliti, da pa se lahko ljudje začnejo razumeti.
Londončan Philip Ridley vsekakor zna pisati zgodbe, kar danes ni tako običajno. Je
multitalentiran umetnik, ki je študiral slikarstvo, imel svojo lastno študentsko
gledališko skupino, igral v mnogih produkcijah in naredil več kratkih art filmov, poleg
tega pa se ukvarja z oblikovanjem, fotografijo, pisanjem pesmi, romanov, kratkih zgodb,
zgodb za otroke in mladino, filmskih scenarijev ter seveda dramskih tekstov. Zaradi tega
so ga enkrat tudi poimenovali ?a one man cultural revolution? in zaradi tega je tudi
prejel mnogo raznovrstnih nagrad in priznanj. Sam sebe pa še vedno opiše kot
?pripovedovalca zgodb?.
Njegove dramske tekste (The Fastest Clock in the Universe, Ghoast from a Perfect Place,
Mercury Fur in Leaves of Glass) uprizarjajo v mnogih gledališčih po svetu, Disneyja
Razparača pa je leta 1996 v režiji Bojana Jablanovca uprizorila tudi ljubljanska Drama.
Vincent River, ki je bil napisan leta 2000 in istega leta tudi prvič uprizorjen v
londonskem Hampstead Theatru, prihaja zdaj tudi na slovenski oder. S svojo tematiko
predstavlja med dramatiki Sarah Kane, Martinom McDonaghom in Markom Ravenhillom enega pri
nas manj znanih dramatikov ?v fris teatra?. Njegova priljubljena tema, zanikanje, da bi
bili mladi ljudje le naivna in nedolžna bitja brez čustvene in seksualne kompleksnosti,
za kakršne jih želijo narediti odrasli, se zrcali tudi v Vincentu Riverju.
Ana Kržišnik (c)
program Društva ŠKUC omogočata tudi: *Ministrstvo za Kulturo RS in MOL, Oddelek za
kulturo in raziskovalno dejavnost*
Kaj: Gledališka predstava
Kdaj: pet, 26.10. 2007 ob 20.00
Kje: Gledališče Glej, Gregorčičeva 3, Ljubljana, a href=”mailto:glej@siol.net”>glej@siol.net/a>
Vstopnina: informacije na 01 4219240