Predstavitev knjige PO SLEDEH TAMBURAŠTVA NA KOROŠKEM; avtorja Vlasta Lokar Lavrenčič in Hanzi Gabriel
Po sledeh tamburaštva na Koroškem
Dolgoletne zamisli znanega mentorja koroških tamburaških skupin Hanzija Gabriela se uresničujejo. Izšla je knjiga o tamburaštvu na Koroškem. Pri obdelavi vseh zbranih dokumentov in podatkov mu je strokovno pomagala glasbena pedagoginja Vlasta Lavrenčič-Lokar.
Knjiga zajema celo dvajseto stoletje in prikaže nastajanje, rast in tudi usihanje kulturnih društev, tamburaških skupin in njihove trdne volje za obstanek. Je odraz časa, v katerem so živeli naši predniki in živimo tudi mi.
Zvok tamburice je tako milo zveneč, da je brez vseh težav prepričal in osvojil mehko koroško dušo. Prvi so tamburali bogoslovci že leta 1900, takoj jim je sledila celovška Bisernica. Do plebiscita je tamburica pela v dvaindvajsetih društvih, s svojo melodijo budila narodno zavest in bila trn v peti večinskemu narodu.
Tudi med obema vojnama ni utihnil zvok tamburic. Ustanavljale so se nove skupine, nekatere samo kratko, druge so vzdržale. Borba za obstoj, narodni obstoj je bila velika. A tudi v taboriščih se je zaslišal njen zvok.
Po vojni vihri pa so nekateri spet tamburali in še slišimo njihove mile zvoke v Ločah, Železni Kapli, Št. Janžu in Hodišah.
Knjiga o tamburaših naj nam bo kot spomin na kulturnike, ki so nam ohranjali naš jezik, pesem in melodijo in bodrilo vsem nam in našim potomcem, da ne klonemo.
Avtorja knjige
VLASTA LOKAR LAVRENČIČ se je rodila 3. marca 1966. Glasbeno se je šolala na Nižji glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini, na orglarski šoli v Ljubljani in na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 1991 diplomirala na oddelku za glasbeno pedagogiko. Že s petnajstimi leti je v domači fari vodila mladinski in otroški cerkveni pevski zbor, kasneje tudi mešani zbor, kot korepetitorica je sodelovala pri nekaterih izvedbah oratorijev skladatelja Avgusta Ipavca, ustanovila je Mešani pevski zbor Laetitia, s katerim je izvedla nekaj večjih vokalno-instrumentalnih koncertov, mednje šteje tudi krstna uprizoritev mladinske opere Radovana Gobca Trije muzikanti, ki je pod njenim vodstvom doživela 57 izvedb. Tri leta je vodila kvintet Ventus in z njim posnela zgoščenko posvetnih skladb za moški zbor skladatelja Stanka Premrla. Za tamburice se je navdušila predvsem po zaslugi Hanzija Gabriela med svojim bivanjem na Dunaju. Po vrnitvi v Slovenijo je začela razvijati tamburaško dejavnost na OŠ Draga Bajca v Vipavi, ta čas pa vodi otroški, odrasli in mladinski tamburaški orkester, slednji sodi v zadnjem času med najboljše tovrstne sestave v Sloveniji.
HANZI GABRIEL je bil rojen 24. septembra 1940 v Celovcu. Z devetimi leti je obiskoval klavirsko šolo v Borovljah, v letih od 1955 do 1957 orglarsko šolo na Kamnu, od 1958 do 1964 je študiral na glasbenem konservatoriju v Celovcu, nadaljeval pa na dunajski Akademiji za glasbo, kjer je študiral orgle in cerkveno glasbo, iz katere je diplomiral leta 1968. Med letoma 1960 in 1964 je bil tajnik Krščanske kulturne zveze, od 1967 do 1984 je bil zaposlen kot pevec v gledališču Theater an der Wien, kasneje pa je kot glasbenik do upokojitve delal v dunajski Volksoperi in Staatsoperi.
Za tamburaštvo ga je leta 1956 navdušil dr. France Cigan. V letih od 1957 do 1965 je vodil Sveško-šentjanški tamburaški zbor. Bil je mentor tamburaškim zborom v Hodišah, Ločah, Železni Kapli in Št. Janžu. Leta 1982 je skupaj z dr. Štefanom Ferenčakom na Dunaju ustanovil slovenski tamburaški zbor, sedaj ansambel Fermata. Zadnjih pet let je mentor tamburaškemu zboru Tamika, ki ima za seboj že mnogo uspešnih nastopov tudi v sodelovanju z oktetom Suha in Klika iz Železne Kaple.
Kaj: Predstavitev
Kdaj: sre, 7.6.06
ob 18.00
Kje: Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana