10. obletnica pohoda po Župančičevi poti od Dragatuša do Vinice (Bela krajina)
Pot je posvečena velikemu slovenskemu pesniku Otonu Župančiču.
Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec, literarni kritik in esejist se je rodil 1878 na Vinici. Po osnovni šoli, je opravljal nižjo gimnazijo v Novem mestu, nato pa se je družina preselila v Ljubljano. Na Dunaju, kjer je študiral zgodovino in zemljepis, je jeseni 1896 soustanovil literarno gibanje Slovenska moderna. Po življenju v tujini se je vrnil v Ljubljano, kjer je postal poslanec v Ljudski skupščini in štiri leta pred smrtjo, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Izmed njegovega obsežnega dela omenimo pesniške zbirke Čaša opojnosti, Čez plan, Samogovori, V zarje Vidove, Zimzelen pod snegom, enodejanko Noč na verne duše, ter znameniti otroški pesniški zbirki Sto ugank in Ciciban.
Župančičeva pot povezuje kraje med Župančičevo rojstno Vinico in vasjo Dragatuš, kjer je pisatelj preživel svoja otroška leta. Kot dijak novomeške gimnazije je Oton Župančič to pot velikokrat prehodil, ko se je peš vračal domov v Dragatuš in obiskoval Vinico.
Vije se med kraškimi vrtačami in brezovimi steljniki, kjer se popotnik naužije lepote narave, hkrati pa se zadrži ob pomnikih kulturne dediščine.
Pot začnemo v Dragatušu, v vasi z živahnim kulturnim življenjem. Kraj je bil prvič omenjen leta 1402. Na mestu, kjer je nekoč stala Župančičeva hiša, je dandanes priznano gostišče Župančičev hram s spominsko sobo posvečeno pesniku. Od Dragatuša krenemo po vaški poti med njivami in travniki, ob steljniku v gozd in po petnajstih minutah hoje se nam odkrije ‘najtiša draga sveta’, kot je Župančič poimenoval dolinico z izvirom Dobreč. Po dobrih petnajstih minutah hoje skozi gozd, med travniki in obdelanimi njivami pridemo v Pusti Gradec, ki je ena od izhodiščnih točk v Krajinski park Lahinja. V neposredni bližini v okljuku reke Lahinje se nahaja cerkev Vseh svetnikov, z značilno dekorativno oramentalno poslikavo in zvonikom na preslico. Polotok v okljuku reke je eno pomembnejših arheoloških območij v Sloveniji. Najdeni artefakti kažejo na prisotnost poselitve vse od bakrene dobe. Tu je bil najden zlatnik Matije Korvina (rojstno smrt), pri Slovencih bolj znanega kot kralja Matjaža. Najdeni predmeti so na ogled pri bližnjih Klepčevih, kjer si ogledamo še delujoči Klepčev mlin in žago venecijanko na vodni pogon. Na okljuku je nekoč stal tudi grad, po katerem je Pusti Gradec dobil ime. Pot nadaljujemo po rahlem vzponu mimo saniranega peskokopa, ki je danes nadomestni biotop in pridemo do slikovite vasi Veliki Nerajec z nekaj lepimi primeri tradicionalne vaške arhitekture. V vasi si pri Vardjanovih ogledamo galerijo domače obrti in informativni center v katerem je prikazan tradicionalen način življenja Nerajčanov in nudi osnovne podatke o krajinskem parku. Po krajinskem parku Lahinja se iz Velikega Nerajca lahko popeljete tudi z zapravljivčkom ali lojtrnikom. Iz vasi nadaljujemo pot po Krajinskem parku Lahinja, ki je vključen v Naturo 2000, mimo Nerajskih lugov. Levo od poti se dviga vasica Mala Lahinja in mimo Lahinjskih lugov po tridesetih minutah hoje po izrazito kraškem svetu prispemo do Belčjega Vrha. Ogleda vredna je cerkvica sv. Helene, prvič omenjena 1526 leta. Pod vasjo je studenec Zajm, eden glavnih izvirov Lahinje.
Po poti z lepimi pogledi na vse strani po dobre pol ure pridemo v vas Hrast pri Vinici, kjer je vaški kal Krivača. V njegovi neposredni bližini pa je eno največjih in na površju najlepše vidnih nahajališč boksita v Sloveniji. Vas se ponaša s cerkvijo sv. Roka. Pot nas vodi mimo Gornjega kala in po petnajstih minutah prispemo do vasi Perudina. Levo od poti pogled zajame pobočje z vinogradi in vinskimi hrami in zidanicami. Še tričetrt ure in vzpenjajoča se pot nas pripelje na hrib Žeželj (334 m), do znamenite romarske cerkve Matere božje z največjim baročnim oltarjem v Beli krajini. Reka Kolpa in njeno neposredno zaledje je od Starega trga do vasi Fučkovci zaščiteno območje Krajinskega parka Kolpa. V Vinico se z visokega Žežlja spustimo mimo štirinajstih kapelic križevega pota, zgrajenih konec 19 st. nato pa nas sprejme vasica Golek pri Vinici. Na vrhu Šlemin, zahodno od vasi, so vidni ostanki prazgodovinskega naselja. Naša pot se zaključi v Vinici, Župančičevem rojstnem kraju. V sprehodu po Vinici si ogledamo v osnovi gotsko, kasneje pa temeljito predelano cerkev sv. Križa s Cebejevo sliko na glavnem oltarju. Ustavimo se na glavnem trgu, kjer je Jurijeva kapela s kipom in spomenik Viniški republiki. V neposredni bližini stoji pesnikova rojstna hiša. V njej je razstavljena spominska zbirka s prikazom pesnikovega življenja in dela. V prvem nadstropju je urejena tudi spominska zbirka pesnika, prevajalca in biografa Otona Berkopca. Na pročelju stavbe so vzidane tri spominske plošče, od katerih je ena posvečena pesniku Otonu Župančiču, druga viniškemu nadučitelju Franju Lovšinu, tretja pa 5. prekomorski brigadi. Sredi vrta ob hiši stoji pesnikov doprsni kip, delo kiparja Jakoba Savinška.
Pot smo končali polni novih spoznanj in lepih vtisov. Kmalu zopet na snidenje z družinami in prijatelji na Župančičevi poti od Dragatuša do Vinice.
Kaj: Prireditev
Kdaj: sob, 9.6.
ob 08.00
Kje: ŠTD Vinica, Drenovec 5/b, Vinica
Vstopnina: 10€