Ljudje, ki ne ubogajo na vsak ukaz. Tako bi lahko označili plemenito kategorijo ljudi, v katero nedvomno spada Boris Pahor. Njegovo življenje priča o neuklonljivosti človeka, ki zaradi svoje zaverovanosti v pomen ohranjanja lastne identitete in narodnega ponosa ni imel lahkega življenja.
Boris Pahor, rojen v Trstu leta 1913, je še kot otrok zrl v plamene, ki so ovili Narodni dom v Trstu, okusil pa je tudi fašistično preganjanje in nato še nacistično taborišče. Pa tudi po osvoboditvi mu ni bilo nič prizaneseno. Njegovo pričevanje prerašča v etično dejanje absolutne dimenzije. Ugled, ki ga uživa literarni opus Borisa Pahorja po vsem svetu, je prav zaradi tega etičnega sporočila postal nekakšna razpoznavna beseda.
Èeprav ima slovenski pisatelj Boris Pahor iz Trsta za sabo že dolgo pisateljsko in življenjsko pot, je videti, kot da ga pri nas spoznavamo na novo. A ne samo pri nas. Pred kratkim so ga po dolgih letih ustvarjanja in prevodih številnih njegovih del bolje spoznali tudi v Italiji, predvsem zaradi nove izdaje njegovega romana Nekropola.
Roman, ki je prvič izšel leta 1967, je bil v italijanščino preveden leta 1997, a izdala ga je manj znana založba in ga ni posredovala na celotno italijansko tržišče. Preteči je moralo še deset let, da je roman postal uspešnica v Franciji in Nemčiji ter da se je za njegovo ponovno izdajo odločila večja italijanska založba Fazi Editore. Dodaten zalet med najbolj brane in prodajane knjige je romanu dal intervju s Pahorjem v oddaji italijanske nacionalne televizije. V njej je voditelj Fabio Fazio pisatelja poslušal z iskreno ganjenostjo in prizadetostjo. Oddajo si je ogledalo kar 4,9 milijona gledalcev.
Boris Pahor je za svoje delo prejel številne nagrade, večkrat je bil nominiran za Nobelovo nagrado, med drugim ga je tudi Chantal de Bourmont, francoska veleposlanica v Sloveniji, odlikovala za viteza Legije časti.
Literarni večer s pisateljem Borisom Pahorjem bodo pripravili dijakinje in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča, ki jih literatura še posebej zanima. Vsi, ki imajo radi lepo besedo, se srečujejo z njo v literarnem in gledališkem krožku, kjer spoznavajo besedno umetnost, pišejo, berejo, igrajo, recitirajo in deklamirajo – skratka ustvarjajo in poustvarjajo, predvsem z besedo, jezikom. Zamejski ustvarjalec Boris Pahor, ki je ravno zaradi svojega zamejstva še bolj občutljiv za jezik, pa je o njem v enem izmed svojih intervjujev dejal: “Pomen jezika? Pomembno je, da se človek izobrazi v jeziku rodne tradicije, vse drugo znanje je lahko za dodatek.”
Kulturni dom Stična, 4.12.2008, 19.00