Po gradaščici bomo spustili lučke. Vabljeni!
Običaj je bil poimenovan po svetem Gregorju (papežu med letoma 590 in 604, ki je za Istro še posebej zanimiv, saj se v pismih tega papeža (iz leta 599) prvič omenja Koper), ki goduje 12.marca.
Naši kmečki predniki so merili čas po dogajanju v naravi. God tega svetnika so imeli za prvi spomladanski dan: pihljajo že tople sapice, sonce si opomore, pojavijo se prvi popki, ptički žvrgolijo, ker čutijo pomlad v zraku in v sebi.
Od tu izhaja govorica, da se ta dan ženijo ptički. Ta dogodek opisuje Oton Župančič v pesnitvi Duma, ko se spominja otroških dni: “Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so;…”
Ker se je dan podaljšal, so čevljarji in krojači, ki so hodili po hišah in tam šivali, nehali delati pri luči. V Tržiču je bil običaj, da so na večer pred sv. Gregorjem “luč zanesli v vodo.â€
Tudi v Dobu je bilo nekdaj v navadi, da so otroci pred godom sv. Gregorja po potoku spuščali lučke. Na deščice so pritrdili svečke in jih prižgane spuščali ter jih po cesti ob potoku spremljali. Še posebej lepo je bilo, če je bil potok zamrznjen in so lučke plavale pod ledom. Gregorjeve lučke so star slovenski običaj, ki je bil pozabljen, a so ga ponekod po Sloveniji ponovno oživeli
Staro slovensko ime za mesec marec, ki pa se žal ni uveljavilo, je bilo GREGORŠČAK ali GREGORSKI MESEC.
Mojca Kolenc, članica Družinskega gledališča Kolenc, bo povezovala prireditev ob gregorjevem prazniku v središču Ljubljane ob reki Gradaščici. Vsi bomo prinesli male ladije z lučkami, ki bodo zaplavale po potoku.
Kaj: Prireditev
Kdaj: sob, 11.3.06
ob 17.00
Kje: Ob Gradaščici za trnovsko cerkvijo v Ljubljani
Vstopnina: /