Odprtje slikarske razstave Ivana Prešerna -Žana ter izdelkov iz gline, ki jih bosta razstavila Barba in Niko Štemberger – Zupan, s koncertom Pihalnega orkestra Glasbene šole Kranj
Kulturno umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete vas prijazno vabi na PRIREDITEV ZA BOLNIKE v torek, 6. junija 2006, ob 16.30 v razstavišču Kliničnega centra Ljubljana
Razstavljal bo član Likovne sekcije KUD-a
IVAN – ŽAN PREŠEREN
Njegovo delo bo predstavil umetnostni kritik
prof.dr. Mirko Juteršek
Glasbeni program je pripravil
Pihalni orkester Glasbene šole Kranj
z dirigentom prof. Tomažem Kukovičem
V mali galeriji bosta izdelke iz gline razstavila Barba in Niko Štembergar -Zupan
predstavila ju bo umetnostna kritičarka Petra Vencelj
Prireditev bo vodila
doc. dr. Zvonka Zupanič-Slavec,dr med.
IZ-VSEBINE
IVAN PREŠERN – ŽAN
je bil rojen 7.5.1945 v Hlebcah pri Lescah. Kot samostojen glasbenik instrumentalist in komponist deluje že od mladosti. Večino let je posvetil ALPSKEMU KVINTETU, Sedaj sodeluje v PETAR UGRIN BANDU, GREENTOWN JAZZ BANDU in v različnih Jazz zasedbah.
Že v zgodnji mladosti ga je privlačila risba, od leta 1997 pa slikarstvu posveča vse več časa. Obiskoval je zasebno šolo akademskega slikarja Zmaga Modica, v likovni sekciji ” VIR ” KUD Radovljica pa deluje pod mentorstvom akademskega slikarja Janeza Kovačiča in dr. Ceneta Avguština. Rad se udeležuje tudi drugih slikarskih tečajev, kolonij in extempor (grafični tačaj v Kranju pod vodstvom Boge Dimovskega; extempore: Izola, Kamnik, Velika planina; kolonije: Brdo, Pineta, Zreče, Četena ravan, Bohinj, Kranjska gora� )
Ivan Prešeren je umetnik v polnem pomenu besede ter živi za umetnost in od umetnosti. Kot večina pravih umetnikov je tudi on skromen, toda, če se malo pošalimo, ne moremo trditi, da je tih umetnik: nasprotno, zelo glasen je, saj ni samo slikar, temveč je tudi glasbenik! Sedi tako rekoč na dveh stolih, kar se pa v umetnosti lahko zgodi, če je nekdo talentiran za več področij. In Ivan Prešeren vsekakor je. Zanimivo, da na področju upodabljajoče umetnosti vidno izstopa iz povprečja, ki pa je v Sloveniji kar visoko. Sicer pa že dolgo slika, saj je slikarstvu praktično vdan že od mladega, le da je težišče svojih ustvarjalnih ambicij usmeril v glasbo, v igranje trobente.
Zdaj daje Ivan Prešeren že nekaj let prednost likovni umetnosti. Talentiranim in delu predanim ni potrebno veliko, da postanejo dobri. Je pa od množice stvari odvisna usmeritev in pot in s tem tudi teža nekega ustvarjalca. Ni vseeno, v kakšnem krogu se gibljejo, še bolj pomembno je mesto, središče, v katerem delujejo. Ne moremo reči, da Ivan Prešeren ni seznanjen s svetom, velikimi umetniškimi središči, toda rasel in deloval je iz domačih korenin. Slovenija in njegovi bližnji prijatelji in znanci so sovplivali na njegov umetniški razvoj in še vedno vplivajo. Pristajajo na to ali ne, toda vsem, ki živijo v Sloveniji jim ona odreja okvir in domet njihove ustvarjalnosti. Pomemben in velik del svoje ustvarjalne moči je npr. Ivan Prešeren prilagodil tematiki, ki jo že desetletja srečujemo med udeleženci najrazličnejših likovnih srečanj. Povezana z nekdanjim socrealističnim planiranjem so se ta v Sloveniji pričela v Škofji Loki v spomin na Ivana Groharja kmalu po končani drugi svetovni vojni na začetku šestdesetih let. Tovrstne prireditve so postale zelo pomembne za nek kraj in le včasih tudi za umetnika. Tudi za Ivana Prešerna se je slikarska zgodba uspešno, a brez posebnih pretresov nadaljevala iz kraja v kraj.
Toda tudi kot slikar si je Ivan Prešeren privoščil dvojno življenje, ki ga ni prikrival, a pravi vzrok zanj se pokaže šele z razgrnitvijo vseh, oziroma vsaj dela tistih slik, ki so nastajale doma v ustvarjalni tišini, kot tiha presunljiva melodija, zelo tesno povezana z njegovo glasbo.
To so motivi, ki se vrtijo okrog glasbil in njihovih zvokov. Tu je umetnik doma in lahko zato povsem samosvoj. Z disciplino, ki je v slikarstvu potrebna, v glasbeni ustvarjalnosti pa bolj ali manj obvezna, je zasnovan vsebinsko zaokrožen ciklus slik z glasbenimi inštrumenti, ne zgolj kot razpoloženjski odsev določenega trenutka, temveč kot trdna vsebinsko bogata zgradba. Slikarja je pot vselej vodila od študije glasbila do njegove razčlenitve, iz realnosti oblik v asociativno abstrakcijo. Nadvse živo barvito in spreminjajoče. Ko se utopiš v posamično sliko, pozabiš, da slike niso tako velike, kot se ti kažejo v bogastvu slikarjevega domišljijskega zasledovanja zvena zvoka. Slikar si je s pričujočo tematiko odprl področje, ki ga bo lahko nadgrajeval in dal Sloveniji na likovnem področju nekaj, česar še nima. Z znanjem in neumornim delom, s proučevanjem strukture in govorice barv, s pristopom in načinom, ki ga je umetnik Ivan Prešeren zastavil v miru svojega doma v študijsko raziskovalnih, a živih, skladnosti podrejenih slikah, se slikar nedvomno uvršča v zanimiv in izviren sodoben vrh slovenskega tabelnega slikarstva.
Prof. dr. Mirko Juteršek, univ.dipl.umet.zg.
ivan.preseren@telemach.net;
Prešernova 12,
4240 Radovljica
tel.: 04 5312693,
gsm : 041 676 240
GLINENA POEZIJA v Mali galeriji (do 4. 7. 06)
BARBA in NIKO ŠTEMBERGAR � ZUPAN
Nikoli zaspati, vedno razvijati misel in jo materializirati v preobraženi obliki. To je življenjski moto in rdeča nit ustvarjanja zakoncev Štembergar-Zupan. Sledeč izročilom lončarstva sta svojim izdelkom vtisnila čisto oseben pečat z domiselnimi kreacijami v oblikah, barvah in z duhovitimi dopolnilnimi letrizmi. Na ta način njuni vsakdanji uporabni predmeti zaživijo tudi v vlogi poživitve prostora, simbolnega nagovora in domišljijske svobode uporabnika.
Razstava v Mali galeriji Kliničnega centra ima tokrat bolj simbolični poudarek. Glinene note, ki pa so hkrati lahko tudi vaze za cvetje, nas nagovarjajo z glasbenim zapisom Stanka Premrla sedme kitice Prešernove Zdravljice: “Žive naj vsi �” V novi variaciji Slovenske himne so si podale roko poezija, glasba in ustvarjanje v glini. Enotnost elementov poudarja zelena engoba (način barvanja keramike, pri katerem preko vlažnega glinenega predmeta nanesemo tanek sloj obarvane gline) in prozorna glazura. Izbira zelenega pigmenta ni naključna. Z njo avtorja želita vnesti simboliko prebujenja življenja, saj je ta barva v naravi pogosta. Navdaja nas z občutkom udobja, sproščenosti in zmanjšuje napetost. Zelena je barva vode. Winkermann piše: “Če bi bili dobili Neptunovo podobo na sliki, potem bi imel na sebi zelena oblačila morja. Vse, kar je bilo povezano z morskimi bogovi, tudi živali, ki so jim bile darovane, bi imelo na sebi trakove v morsko zeleni barvi �”
Med razstavljenimi izdelki prepoznamo stilizirane like rib. Tudi njih zaznamujejo zeleni toni. Riba lahko kot znak zbudi mnogo asociacij in interpretacij. Riba je prastari simbol za element vode, simbolizira čistost, plodnost. V zgodnjem krščanstvu je njena upodobitev simbolizirala Odrešenika (grška beseda za ribo ICHTHYS = Iesous Christos Theou Yios Soter). Ribi v paru ponazarjata ozvezdje (znamenje) v zodiaku. Nenazadnje pa podoba ribe lahko prikliče tudi spomin na počitnice ali ribarjenje. Prav slednje lahko povežemo z strukturami spremljajočih mrež.
Pustimo se “ujeti” v mreže poezije, glasbe, barv in oblik z vso spremljajočo jih simboliko.
Petra Vencelj, univ.dipl.umet.zg., kustosinja
stembergar.lonec@siol.net;
Krožna pot 11,
Voglje, 4208 Šenčur
Tel: 040 295 371;
www.geocities.com/loncarskiatelje
Osrednjo galerijo ureja Likovna sekcija KUD-a
Vodji Male galerije: Maja Benca in Biserka Komac
PIHALNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE KRANJ
je bil ustanovljen leta 1998, na pobudo akademskega glasbenika Mateja Rihterja, da bi Pihalni orkester Mestne občine Kranj pridobil podmladek za svoje delovanje. Želja je bila uresničena in tako je Glasbena šola prvič v svoji zgodovini dobila svoj mladinski pihalni orkester. Orkester je v začetku vodil prof. Matej Rihter, sedaj pa ga že dve leti vodi prof. Tomaž Kukovič. Sodeloval je na vsakoletnem zaključnem nastopu Glasbene šole ter na vseh drugih srečanjih in prireditvah; letos pa se je prvič udeležil tudi revije mladinskih pihalnih orkestrov Slovenije. Izvedel je svoj prvi samostojni koncert ob koncu lanskega šolskega leta, ki je bil zelo odmeven in se še danes govori o njem.
Dirigent: Tomaž Kukovič
PROGRAM:
1. W.A.Mozart/ R. Defoort: THE MAGIC OF MOZART
2. A. Dvoøak/ S. Bulla: LARGO from the New World Symphony
3. E. Grieg/ J. Curnow: PEER GYNT SUITE #1:
I. Morning Mood
II. The Death of Ase
III. Anitra’s Dance
IV. In the Hall of the Mountian King
4. P. Scheffer: TWOODLEDREE
5. Trad./ E. Osterling: LITTLE BROWN JUG
6. B. McFerrin/ L. Taylor: DON’T WORRY, BE HAPPY
7. C. Parks/ A. Schmitt/ R. Kernen: SOMETHIN´ STUPID
8. Stole/ Del Roma/ Plante/ R. Sebregts: I WILL FOLLOW HIM (from “Sister Act”)
9. P. Lavender: KARTOON KALEIDOSCOPE
NASTOPAJOČI GLASBENIKI
FLAVTE:
Bizjak Klara
Rozman Manca
Ušeničnik Eva
Gerden Pia
Hribernik Tina
Mlakar Neža
KLARINETI:
Tišma Ivana
Slavec Matej
Verlič Luka
Rogelj Veronika
Špendal Nastja
Rožič Rok
Pevec Neža
Markun Jure
Močnik Matevž
Gerden Katja
Zaplotnik Jaka
SAKSOFONI:
Čater Nika
Starc Štefan
Gašpirc Matic
Antolovič Ajda
Dolžan Luka
TROBENTE:
Jenič Marko
Semec Oskar
Nina Ovsenek
ROGOVI:
Praprotnik Aljaž
Močnik Ambrož
Delavec Miha
BARITONI:
Oblak Tilen
Delavec Jure
Križaj Matic
POZAVNE:
Klanjšek Matija
TUBE:
Kolenc Anže
TOLKALA:
Janez Sagadin
Kern Miha
Ušeničnik Vid
Branko Djokovič
PRIPRAVILA:
MOJCA BREZOVAČKI, tajnica KUD-a
Kaj: Prireditev
Kdaj: tor, 6.6.06
ob 16.30
Kje: Razstavišče Kliničnega centra, Ljubljana
Vstopnina: vstop prost