Odprtje slikarske razstave Jožeta Matjašca in Urške Gantar-Rott ter Tomaža Rotta s koncertom citrarjev iz Logatca.
Mir v svetu je odvisen od miru v srcih posameznikov. (Dalaj Lama)
Vsem veliko velikonočnega miru!
Kulturno umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete
vas prijazno vabi na
VELIKONOČNO PRIREDITEV
v razstavišču Kliničnega centra Ljubljana
v torek, 11. aprila 2006, ob 16.30
Razstavljali bodo:
v osrednji galeriji slikar JOŽE MATJAŠEC
Predstavila ga bo umetnostna zgodovinarka ANAMARIJA STIBILJ ŠAJN
v mali galeriji z razstavo fotografij
“SVETI KRAJI RAZLIČNIH VERSTEV SVETA”
URŠKA GANTAR-ROTT in TOMAŽ ROTT
Z glasbenim programom se bodo na CITRAH predstavile učenke
GLASBENE ŠOLE IZ LOGATCA
pod vodstvom mentorice PROF. KORNELIJE LOVKO
Zbrane bo praznično nagovoril G. MIRO ŠLIBAR, župnik Bolniške župnije KC
Prireditev bo vodila Zvonka Zupanič Slavec.
Podnapis k fotografiji: Bolniški župnik Kliničnega centra Miro Šlibar pri bolniku.
IZ VSEBINE:
Velikonočni prazniki so največji praznik krščanstva, praznik velikega upanja in dopolnitve, praznik tolažbe osamljenim, zapuščenim, praznik bolnih in vseh prizadetih zaradi raznovrstnih življenjskih tegob. Hkrati so praznik velikega veselja, praznik hvaležnosti za vsakodnevno prejemanje duhovnih in materialnih dobrin. To je tudi praznik medsebojnega povezovanja in razumevanja. Podajmo si roke in iskren nasmeh z iskrenimi željami za vse, ki so z nami in ki hodijo brezimeno mimo nas.
JOŽE MATJAŠEC – razstavlja v osrednji galeriji KC
Rodil se je 23.11.1955 v Gomilicah v Prekmurju. Po poklici je diplomirani zdravstvenik.. S slikarstvom se ukvarja od leta 1989- Je član KUD-a KC in MF ter Društva likovnikov Logatec. V jeseni 2005 je dobil 3. nagrado na Ex-temporu v Logatcu.
Ustvarjalna iskanja Jožeta Matjašca potujejo v naravo in se kot raznoliki pogledi na posamezne krajinske izseke vračajo na slikovno površino. Avtor jih vizualizira v tehniki akvarela, s katero se na svoji kreativni poti vselej znova sooča raziskovalno, da bi znotraj njenih specifičnih danosti odkril najrazličnejše izrazne efekte.
Matjašca vznemirja fenomen vode, in to v širšem pomenu besede. Na njegovih slikah je voda skoraj nepogrešljiv motivni segment likovne zgodbe. Če slikarjevo oko v krajinskem izseku ne najde reke, potoka, jezera ali vsaj mlake, potem si skoraj praviloma dovoli domišljijsko dopolnitev s kakršnimkoli vodnim virom. In zato res ni naključje, da se je povsem zapisal akvarelni tehniki, pri kateri je seveda ključno učinkovanje vode na barvne pigmente. Matjašec pa vodo doživlja tudi na simbolni ravni, kot vir življenja. Navsezadnje mu ta resnično revitalizira svet videnj, doživljanj, misli in spominov ter jim vdahne njihovo novo, likovno življenje.
V svojem začetnem ustvarjanju je avtor želel konkretno stvarnost čimbolj veristično prenašati na slikovno površino. Svojo pozornost je posvečal detajlom in ničesar ni prepuščal naključjem. Kasneje so v njem začele odzvanjati misli enega izmed njegovih likovnih mentorjev, da je pri akvarelu pomembno tisto, kar spustiš. In nastajati so začeli interpretativno veliko bolj svobodni zapisi. Avtor je motiv postopoma izgrajeval bolj spontano in izkoriščal ter dodatno naglaševal barvna prelivanja in prehajanja ene barve v drugo; sprostil je potezo in jo podkrepil z odločnostjo. Pripovedne elemente je zreduciral in v novo podobo povezal le bistvene sestavine, kar ga je v nekaterih najnovejših delih pripeljalo celo do povsem minimalističnih rešitev. Slikar ne beleži več vsakega detajla, hkrati pa zapiše vse, kar je ključno, specifično, najbolj zgovorno in najbolj prepoznavno v posameznem krajinskem ambientu. Na sliki želi vzpostaviti doživetje atmosferskega stanja kot najbolj neposredne in verodostojne priče prostora in časa. V dogajanje na povsem suvereni ravni vključuje tudi belino papirja, torej neposlikane partije, in tako pričara dinamičnost in zračnost.
Krajinski motiviki, ki je konstanta, pa Matjašec pridružuje še upodobitve rož. Povezuje jih v narativno učinkujoče, a tehtno urejene kompozicije. V njih prepoznamo vsak cvet posebej, celota pa je položena v lirično, komaj zaznavno kolorirano ozadje in premore dovolj subtilnega, avtorskega naglasa.
Likovna ustvarjalnost Jožeta Matjašca je odprta naravi in sledi njenim danostim, pojavom in preobrazbam, a se posredno preliva tudi v podobo slikarja samega, saj motivi zaživijo v odsevu njegovega trenutnega doživljanja, pa tudi razmišljanja o temeljnih prvinah in problemskih smernicah likovnega izraza.
Akvarel je tehnika, ki ustvarjalcu ponuja nešteto smeri na umetniški poti. Matjašec jih išče v razponu od mimetičnega do tiste skrajnosti, v kateri ni več ničesar prepoznavnega in biva le še nežno, lirično vzdušje. Njegovi akvareli so lazurni, prosojni, hkrati pa barvno konkretni in pestri v naravnoposnemajoči paleti. Na belini papirnatega dvodimenzionalnega odra prihaja do zanimivih barvnih součinkovanj, pretakanj, prelivanj, do zajedanj ene barve v drugo, do najrazličnejših kontrastnih pa tudi simbiotičnih delovanj posameznih nanosov. V nežnih barvnih madežih brez jasne artikulacije se mehkoba prezentira v vsej polnosti, čeprav se včasih vanjo prikrade posamezna trda in ostra poteza, s katero avtor želi predvsem okonkretizirati vsebinsko iztočnico.
Pronicljivo opažanje se preko reduciranih oblikovnih potez, izbranih barvnih pigmentov, vode in papirja zlije v novo podobo, v potopisni zapis slikarjevega soočanja z različnimi krajinskimi ambienti, predvsem pa v nešteto variacij na temo vode, ki postaja slikarjeva stalna spremljevalka.
Slikar se s svojim snovanjem umika iz vsakdanjika v lepoto narave. Ni sicer dokumentarist, a njegove podobe premorejo prepoznavnost, ki je sicer bolj čutenje kot videnje. Vodijo nas po najrazličnejših kotičkih slovenske zemlje: od Cerkniškega polja do pokrajine ob reki Kolpi, še več, od zemlje do neba. V naravi avtor odkriva idilo ter magično, pomirjujočo atmosfero, pa čeprav ujeto le na košček slikovnega polja. Dotika se tistega najbolj elementarnega v njej, zato v njegovih likovnih zgodbah ni prostora za kakršnokoli figuro, arhitekturni ali urbani fragment. Podoba je drobec neokrnjenega, najbolj dragocenega. Je osebno interpretirana stvarnost, predvsem pa vzdušje, prežeto s simbolnimi elementi, skratka stanje, po katerem hrepeni oko sodobnega človeka.
Anamarija Stibilj Šajn
univ. dipl. umet. zgod.
Jože Matjašec, Pavšičeva 28, 1370 Logatec
tel. 041 445 815; 01 754 20 39
www.matjasec.info, e-pošta: joze@matjasec.info
URŠKA GANTAR-ROTT in TOMAŽ ROTT razstavljata v MALI GALERIJI KC
Nekaj deset tisoč let zgodovine, tisoč ver in obredov z milijoni božanstev je dalo svetu, podobno, kot daje tudi današnjih 5 milijard vernikov, neizbrisen pečat.
Različna verstva odsevajo človeško nemoč pred neukročeno naravo, ponavljajočimi se kataklizmami, neizbežnimi boleznimi in smrtjo ter skušajo odgovoriti na vedno prisotna vprašanja o smislu in pomenu življenja.
Žal so v preteklosti in še danes površna gledanja in poenostavljene interpretacije posameznih ver pripeljale do medsebojnega nerazumevanja, nestrpnosti in celo hudih zlorab s kataklizmami medčloveških odnosov.
In vendar mnoge vere iščejo rešitve za sobivanje z vsemi ljudmi, živo in mrtvo naravo. Mnoge poudarjajo ljubezen do sočloveka. Pozitiven odnos do življenja in vseh ljudi ter okolja, v katerem živimo bi moralo biti vodilo vsem, vernim in nevernim.
Poleg iskanja skupnih ciljev v medsebojnih odnosih vsega človeštva, pa so v preteklosti in tudi danes različna verstva zapustila neizmerno bogastvo razmišljajočih humanističnih ved in občudovanja vredno bogato dediščino z vrhunskimi stvaritvami v literaturi, glasbi, slikarstvu, kiparstvu in arhitekturi. Kljub ideološkim različnostim lahko vsi, verni in neverni, sprejemamo, občudujemo in uživamo v lepotah človeškega ustvarjanja, ki se skuša približati absolutnemu. Pri tem žal ugotavljamo, kako pomanjkljivo je naše znanje o življenju naših sopotnikov na širnem svetu.
Pričujoče fotografije prikazujejo le nekaj svetih krajev in svetišč, ki sva jih na najinih potovanjih obiskala.
Urška Gantar-Rott in Tomaž Rott
tomaz.rott@mf.uni-lj.si
CITRARKE IZ LOGATCA
Svoje mesto so v Glasbeni šoli v Logatcu dobile citre pred devetimi leti. Danes se citranja uči 15 deklet. Članice kvarteta so nekdanje učenke citrarskega oddelka. Učenke se lahko pohvalijo s številnimi nastopi v domačem kraju – na številnih javnih prireditvah – pa tudi z nastopi zunaj logaške občine in zunaj naših meja: v Sarajevu in Črni gori. Dve učenki sta bili solistki Komornega orkestra iz Vrhnike in so tako koncertirale tudi v Slovenski filharmoniji. Dekleta se redno udeležujejo tekmovanj in dosegajo visoke rezultate. V lanskem šolskem letu so na 8. Državnem tekmovanju dobile dve zlati odličji in do sedaj kar nekaj srebrnih ter bronastih. Komorna igra je za učence ogromna motivacija za individualno delo. Citre, ki so same po sebi zelo tih instrument, pridejo do večjega izraza, ko jih zazveni več skupaj. Za učenke to pomeni več nastopov in zabave. Program igranja na citre obsega originalne in prirejene skladbe različnih obdobji in slogov: renesanse, klasike, romantike, priredbe ljudske glasbe različnih narodov ter jazzovske in popularne glasbe. Predvsem pa ne mine koncert, kjer ne bi prevladovala domača ljudska glasba.
GLASBENI PROGRAM
1. .Slov. narodna, prir. K. Lovko – KO DAN SE ZAZNAVA
2. Slov. narodna, prir. K. Lovko – TAM NA VRTNI GREDI
TRIO: Urša Matjašec in Laura Menard – citre,Lea Kralj – kitara
3. A. Vavken, prir. C. Galič – SPET KLIČE NAS VENČANI MAJ
4. Slov. narodna, prir. T. Plahutnik – DOLI V KRAJU
DUET: Ana in Maruša Pišljar – citre
5. J. S. Bach, prir. I. Jordan – BOURÉE iz 4. suite za violončelo solo, BWV 1010
Laura Menard – citre
6. J. S. Bach, prir. I. Jordan – GAVOTTE iz 6. suite za violončelo solo, BWV 1012
Urša Matjašec – citre
7. M. Schuler – LÄNDLER
Urša Matjašec – citre, Lea Kralj – kitara
8. Južnotirolska, prir. M. Schuler – DEINE WANGELEN SEIN RÖSELEROT
TRIO: Urša Matjašec in Laura Menard – citre Lea Kralj – kitara
Mentorica: prof. Kornelija Lovko
KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO
Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher
Zaloska 7a, 1000 Ljubljana
predsednica: doc.dr. Zvonka Zupanic Slavec, dr. med.
tajnica: Manja.Dolenc@mf.uni-lj.si
Tel.: (01) 543-73-60; faks: (01) 543-73-61
E-posta: Zvonka.Zupanic-Slavec@mf.uni-lj.si, zgmed@siol.net
Domaca stran: www.mf.uni-lj/zgmed
Kaj: Prireditev
Kdaj: tor, 11.4.06
ob 16.30
Kje: Razstavišče Kliničnega centra, Ljubljana
Vstopnina: VSTOP PROST