Slikarska razstava
Ustvarjalnost g. Adolfa Mljača se uvršča v sklop konceptualne umetnosti, ki za kreativni proces uporablja plakatni medij. Avtor je s svojo metodo ustvarjalnosti v letih delovanja izoblikoval različne tipologije, različna pomenska izražanja, s katerimi kreira podobe, ki spominjajo na odnos družbe do ekologije, potrošništva, medčloveških odnosov, psiholoških stanj. Kolaž (fr. collage) je slika iz različnih, na platno ali kak drug nosilec nalepljenih materialov. Okoli leta 1912 so kolaž uvedli kubisti, da bi iz delcev stvari na podlagi njihove otipne vrednosti zgradili samostojne likovne ureditve. Kolaži so likovni izraz človeka industrijske dobe, njene mehanizirane serijske proizvodnje in predmetnosti, njene razuzdane potrošnje in njenega neutrudnega ustvarjanja odpadkov. So pa tudi izraz vere, da je človek tudi v takih pogojih še sposoben ustvarjati žive (ob)likovne celote. Adolf Mljač ugotavlja, da je čas v katerem živimo čas slikovnih, pogosto prav agresivnih informacij. Brez pretiravanja je namreč mogoče reči, da so slikovne informacije danes že prevzele primat verbalno-jezikovnim. Plakatni medij je gotovo eden vodilnih v tem smislu. Serijsko izdelani plakati, ki v zelo kratkem času dobijo status družbeno brez vrednega odpadka so pritegnili ustvarjalca, da jih je na svoj način vključil v svoja dela in jim dal nov duhovni smisel.
Poleg papirnatih kolažev se avtor izraža tudi v oljnem slikarstvu, pastelu, akvarelu in grafiki. Posebno poglavje njegove ustvarjalnosti zavzemajo prostorske instalacije, ki jih gradi iz odpadnih materialov dopolnjenimi z organskimi in anorganskimi paberki iz narave. Enega takih projektov Adolf Mljač predstavlja tudi danes. Gre za objekt, ki nosi pomenski naslov Mitomanija – 11. september. Skulpturi v obliki dveh stolpov, zgrajeni iz odpadnega stiropora, ponazarjata dvojčka iz New Yorka. Na enem stolpu so vpete reliefne maske iz sipinih kosti in predstavljajo politeizem (podobe Gorgone, Meduze, totemov), na drugem stolpu pa so maske iz monoteističnih religij, zlasti iz judovsko-krščanske tradicije (inkvizitorji, reformatorji, kardinali,). Avtor s tem opozarja na izvor konfliktov, ki so jo in jo še sprožajo razlike med različnimi religioznimi prepričanji. Hkrati pa želi doseči likovno funkcijo objekta v prostoru z angažirano vsebino likovnega dela, ki naj bi gledalca vabila k razmišljanju.
Petra Vencelj, umetnostni kritik
Kaj: Razstava
Kdaj: čet, 18.1.
ob 19.00 do čet, 15.2.
Kje: Galerija ZDSLU, Komenskega 8, Ljubljana
Vstopnina: Vstop prost