Razstavljena fotografska dela Dušana Merklina-Micka prefinjeno povezujejo sanjsko umetniško vizijo z resničnostjo.
Nekako se njegov sistem ustvarjanja okvirno sklada z Duchampovo tezo, ko razlaga, da vloga umetnika pravzaprav sploh ni v tem, da producira neke povsem nove umetniške organizme, temveč, da izbira potrebne elemente za svojo kreacijo, jih spaja in prilagaja svojemu idejnemu konceptu. Dušan Merklin-Mick skratka išče ustrezno figuralno vrvenje, ga v toku spreminjanja dokumentira, ne prizadeva pa si ga docela podrediti ali fiksirati. Gledalcu na ogled postavlja presek dogajanja med menjavo likovnih karakteristik znotraj motivnega poligona, v katerem se kot fotograf pravzaprav giblje. Za razliko od običajnih žanrskih izpeljav se tokrat umetnik ne zaustavlja pri pretiranem izpostavljanju portretnih značilnosti likov, temveč pušča spremembam prosto pot. Pred nami so duplicirani figuralni fotografski izseki v realnem času v vsej polnosti. Merklinova obsedenost z življenjem na vseh nivojih in v vseh segmentih spaja umetniški vitalizem z ambicijo, sarkazem s humorjem, glamour z undergroundom. Ta intrigantni pletež raznorodnih elementov kaže na avtorjeve inspirativne vire za njegove včasih rahlo provokativne umetniške akcije. Zasidran med klasičnimi fotografskimi žanri in sodobnostjo, Merklin vseskozi raziskuje, preverja in išče nove izrazne oblike, ki jih udejanja na vedno aktualne in zanimive načine. Dokument – fotografija tako postane umetniški predmet, kreativno delo pa preprost, a domiseln in bogat konceptualni postopek. Dela Dušana Merklina-Micka so v svojem konceptualnem jedru pravzaprav razosebljena in rahlo odmaknjena od resničnega življenja. Uporabljeni liki se v novem kontekstu preobražajo zgolj v akterje fotografove čisto osebne pripovedi, asociacije, ki nam jih mogoče (slučajno ali pa tudi ne) vzbuja njihova prepoznavnavnost, pa dopolnjujejo in krepijo vtis doživljanja. Naloga gledalca je, da si po svoje razlaga dramatične zgodbe, ki jih Dušan Merklin-Mick efektno niza v enovito konceptualno celoto. Pred nami je vizualiziran proces avtorjevega razvijanja individualne poetike, ki jo lahko dojemamo kot sugestivno implikacijo na klasične fotografske pristope, lahko pa jo doživimo čisto drugače, bolj spiritualno. Sinteza stalnega spreminjanja se pred našimi očmi odstira brez lažnega blišča in izumetničenosti. Ponuja nam dialog statičnih elementov in dinamičnih sprememb v času in prostoru in nam kaže predstavnost, kakršna v resnici tudi je: v vsej svoji nenavadnosti in minljivosti.
Boštjan Soklič, umetnostni zgodovinar
Razstava bo odprta do konca junija 2006. Ogledate si jo lahlo vsak delavnik med 11. in 24. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 15. in 24. uro.
Kaj: Fotografska razstava
Kdaj: tor, 13.6.06
ob 21.00
Kje: KUD France Prešeren, Karunova 14, Ljubljana
Vstopnina: Vstopnine ni.