Prostorski instalaciji, ki se navezujeta na fenomene strukturalnega kaosa in vulgarizacije kulture in družbe v post-socialističnem obdobju v državah Vzhodne Evrope
Razstava pod gornjim naslovom združuje dela dveh umetnikov: Igorja Antića in Stevana Kojića. Čeprav se njuna umetniška diskurza izrazito razlikujeta, jima je skupna podobna drža: oba pripisujeta velik pomen sociološkim vprašanjem in kulturološko-sociološkemu kontekstu svojih del. Naslednja skupna komponenta obeh umetnikov je ustvarjanje na mestu samem, ki spoštuje prostor in njegova določila: arhitekturna, zgodovinska, sodobna, kulturološko-sociološka. Pri Igorju Antiću prerašča v snovanje novega ambienta, ki se navdihuje ob (fizičnih in idejnih) elementih starega, pri Stevanu Kojiću pa prehaja v paravansko scenografijo, ki ustvarja pogoje za preizpraševanje kolektivne zavesti določenega družbenega okolja v sedanjem trenutku.
Razpad sistema vrednot, ki prihaja do izraza predvsem v državah v tranziciji (vzhodna in jugovzhodna Evropa), je mogoče prepoznati tudi v razvitejših državah zahodnega sveta. V njih je kapitalizem dosegel točko samotransformacije s ciljem samoohranjanja, pa tudi velike možnosti absorbiranja simbolov in fetišev, ki pripadajo do nedavnega sovražnemu socialističnemu družbenemu sistemu, oziroma njihove ponovne uporabe za svoje potrebe (gospodarstvo, oglaševanje …)
Boleče izkušnje nedavne preteklosti (zlasti v državah na območju nekdanje Jugoslavije), uničevanje osnovnih vrednot z vrednoto življenja vred, ter splošen moralni razkroj so pripeljali do občutkov nemoči, apatije, otopelosti, pesimizma in brezupa, ki gotovo ne morejo biti gibala, temveč prej zavore na poti v modernizacijo določenega okolja. Ali sme umetnost stati ob strani kot nema opazovalka ali mora poskusiti zbuditi uspavano družbeno zavest oziroma vest ter na ta način vsaj za korak pospešiti pozitivne procese?
Igor Antić in Stevan Kojić pripadata tisti skupini umetnikov, ki prek svojega ustvarjanja izražajo angažiran odnos do pojavov svojem matičnem okolju ter se opredeljujejo tudi do negativnih pojavov na globalni ravni.
Razstava Ikonografija bordela prinaša podobo bordela, ustvarjenega na podlagi nove ikonografije. Analizira načine in razmere iz katerih se vzpostavlja ikonografija neke skupnosti, ter se pri tem sprašuje, kaj natanko določa njeno estetiko. Ukvarja se s pojavi strukturalnega kaosa ter vulgarizacije kulture in družbe v postsocialističnem obdobju v vzhodnoevropskih državah.
Svetlana Mladenov
Kaj: Likovna razstava
Kdaj: pon, 12.6.
ob 20.00 do pon, 31.7.
Kje: Prostori stalne zbirke Mestne galerije Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 11/I, Ljubljana