Razstava akademskega slikarja Sama Šilesa
“Stalno poslušamo o naravnih katastrofah, epidemijah in drugih grozotah. Vse skupaj meji že na paranojo, ali pa to delajo načrtno, da bi nas prestrašene lažje kontrolirali?
Za največ katastrof, pa je kriv prav človek. Naselja so na nevarnih krajih, prenaseljenost povzroča epidemije, znanstveniki se igračkajo z virusi.
Cementarna je katastrofa pred domačim pragom. Dnevno nas zastruplja in onesnažuje
ozračje.”
(Samo Šiles)
UPOR ELEMENTOV V SLIKARSTVU AKADEMSKEGA SLIKARJA SAMA ŠILESA
Akademski slikar Samo Šiles iz Zagorja spada v mlajšo srednjo generacijo slovenskih slikarjev (rojen je bil leta 1963). Po poetiki, tako po pristopu k slikovnemu polju, kot po izbiri motivike, je neoekspresionist, ki v katastrofičnem dogajanju v sodobnem času in njegovih posledicah najde obilico materiala za svoje slikarske kreacije.
Že Blaž Rotar je v svojem tekstu iz leta 1998 pronicljivo opazil Šilesovo navezavo na nemški ekspresionizem dvajsetih let 20. stoletja. Beckmanu, ki ga je B. Rotar omenil, bi lahko dodali vsaj še Kirchnerja in Noldeja. Seveda Samo Šiles ni eklektik, ki bi omenjene avtorje preslikaval, ampak v svojem slikarstvu upošteva tudi izsledke modernizma in postmodernizma, ki jim dodaja izvirne osebne inovacije, ki se kažejo predvsem v kompoziciji, svojski barvitosti in mestoma celo v stripovskemu upodabljanju figure. Predvsem pa je Samo Šiles prepoznaven v tem, da uslikava katastrofičnost sodobnega sveta. Njegov opus je svojevrsten herbarij naravnih katastrof in posledic človekovih brezbrižnih posegov v naravo, ki se kažejo kot devastirana industrijska krajina Zasavja.
Vulkanski izbruhi, poplave, cunamiji in ptičja gripa se na njegovih slikah kažejo kot upor in maščevanje štirih osnovnih elementov (zemlje, vode, ognja in zraka) človeku, ki je z njimi nespoštljivo in neodgovorno ravnal. Posledice so strašne in nepopravljive.
Kot posebna alegorija deluje njegova slika belega laboda, ki so ga napadle druge manj ugledne in lepe ptice (prenašalke ptičje gripe). Labod, ki personificira lepoto, je žrtev vsakdanjih, nizkih strasti, ki se združujejo v jate mrhovinarjev okuženih s smrtonosnim virusom, ki ga neustavljivo širijo in mu bodo na koncu tudi same podlegle.
Slika ptičjih mrhovinarjev oblečenih v bele plašče je groteskna prispodoba znanstvenikov (farmacevtov), ki človeške reve in težave izkoriščajo za lastno korist, a se hkrati ne zavedajo, da so tudi sami, kot del človeške rase, obsojeni na brezprizivni propad in jih njihovo koristoljubje ne more odrešiti efemernosti. Nasprosprotno: še pospešilo bo njihov propad. Moralni propad je vedno tudi napoved fizičnega propada.
Šilesove alegorije so v slikarskem izrazu podobne Chagallovim “oblečenim petelinom” in njegovim, v grafiki realiziranim ilustracijam basni. Vendar je Šilesovo sporočilo bistveno manj humorno in prizanesljivo kot Chagallovo. Chagallovi “oblečeni petelini” so bili nostalgični spomin na otroštvo in njegove ilustracije so bile dobrodušna kritika človeških značajskih nedoslednosti in napak, Šilesove slike pa so neprizanesljiva vizija temačne prihodnosti in portret nepopravljive človeške pokvarjenosti.
Kot kontrapunkt vsej tej brezizhodni apokaliptičnosti, Samo Šiles postavlja barvita platna, na katerih so skupine dreves, reke z bujno poraslimi obrežji in prijateljsko omizje z avtoportretom iz bližnje gostilne, ki je, paradoksalno, več ni. Te slike imajo, kljub ekspresionistični gesti in fauvističnemu barvnemu razponu, pridih neke neoromantične roussojevske filozofske ideje o povratku v raj, ki ga predstavljajo neokrnjena narava in pristne človeško – prijateljske vezi.
Samo Šiles je kronist apokaliptičnosti sodobnega sveta, Svet slika na enak način, kot se mu kaže. Ta svet je grotesken, nelep in krut. Temu adekvaten je tudi Šilesov neoekspresionistični metierski pristop k izbrani motiviki. A s svojimi slikam dreves, rek in omizij pušča vrata v idiličnost in iluzijo vsaj priprta. Vsemu navkljub barve še vedno zmagujejo nad mrakom in črnino.
(Milan Pirker)
Kaj: Likovna razstava
Kdaj: čet, 7.2.
ob 19.00 do pon, 25.2.
Kje: Galerija ZDSLU, Komenskega 8, Ljubljana
Vstopnina: Vstop prost