Primorska slikarka v svojih najnovejših delih obravnava motiv ladij kot zavestno odslikane slikarske opne, ki so privid in resničnost hkrati.
SLIKE KOT ODBLESK POLTI, NAGIBA VODE, KOT MRGOLENJE ZRAKA IN UTRIPANJE V ŽILAH HORIZONTA; MED PLOSKVAMI, KI SE STOPIJO Z BARVO, MED SENCO IN SVETLOBO [POTOPLJENIH] LADIJ
V najnovejših delih Majda Skrinar ponovno ( zdaj dokončno ? ) prekinja z vso ilustrativnostjo, pripovednostjo, ki se v umetnosti kot stalna remanenca drži figurativnega slikarstva, in likovnost, podobo osamÃ, brez vsake zgodbe: “Zato ima, da se izogne figurativnemu /statusu slike/, le dve možnosti: v smeri čiste forme, z abstrakcijo, ali čiste figuralnosti, z izpostavitvijo in osamitvijo /figure/. Če je slikarju do Figure, če gre po drugi poti, postavi ‘figuralno’ nasproti figurativnemu. Osamitev figure je prvi pogoj. Figurativna upodobitev v bistvu vključuje odnos podobe do predmeta, ki naj bi ga podoba ilustrirala, vsebuje pa tudi odnos podobe do drugih podob v neki sestavljeni celoti, ki vsaki podobi dejansko daje njen predmet. Pripoved in ilustracija sta v medsebojni zvezi. Med dvema figurama se vedno vriva ( se skuša vrivati ) neka zgodba, da bi oživila ilustrirano celoto. Osamitev /figure/ je torej najenostavnejše sredstvo, čeprav ne že zadostno, da prekinemo z upodabljanjem, da prenehamo s pripovedjo, da preprečimo ilustrativnost in osvobodimo Figuro” [G. Deleuze v Logiki občutja].
Andrej Medved
Kaj: Likovna razstava
Kdaj: sre, 14.11.
ob 19.00 do sob, 15.12.
Kje: Bežigrajska galerija 2, Vodovodna 3, Ljubljana