V Gorenjskem muzeju v Kranju, v kleti Mestne hiše je od 17. julija dalje na ogled razstava EGIPT V NAŠI KLETI.
Starodavni Egipt, ta magična civilizacija, je bil puščavska država, ustvarjena ob Nilu, mogočnem veletoku, ki je poplavljal in ljudem nudil izobilje. Obenem pa so ogromne puščave nudile civilizaciji varno zavetje pred tujimi osvajalci. Njihovo verovanje, brez zunanjih vplivov, je v dolgih stoletjih razvilo ogromen panteon, edinstven v vsem starem svetu.
Lega razstavnega prostora v Mestni hiši, do katerega se je potrebno spustiti po stopnicah, metaforično spominja na egipčanske grobnice, zato smo se tudi odločili, da mogočno egipčansko civilizacijo predstavimo skozi njihovo pojmovanje življenja in smrti. Na začetku je kratka predstavitev države, ki je zacvetela ob Nilu; nadaljujemo s predstavitvijo pomena piramid, razlogom mumificiranja, zaključujemo pa z egipčansko religijo, s poudarkom na Ozirisovem kultu.
Predmeti, ki bodo na ogled, so iz Arheološkega muzeja iz Zagreba. Njihov fond egipčanske zbirke šteje preko 2100 predmetov, ki so bili v 19. stoletju odkupljeni od družine avstrijskega podmaršala Franza Kollera. Zgodnja egipčanska obdobja v zbirki predstavljajo pogrebne in zaščitne kamene strele; glavni del zbirke pa tvorijo predmeti poznega Egipta (1070. pr. n. š. do 30. n. š.). Iz tega obdobja hranijo ogromno kipov iz kamna in brona, hkrati pa tudi bogato zbirko figuric ušabti in kanopskih vaz in nekaj papirusov z zapisi iz Knjige mrtvih.
Piramide, ti mogočni sakralni spomeniki govorijo o pomembnosti faraonskega pogreba. Egipčani so verjeli v posmrtno življenje, zato je bilo za faraona potrebno zgraditi objekt, ki bo enakovreden faraonovi veličini, ki je bil tako človek kot bog.
Faraoni IV. dinastije (2630-2475 pr. n. š.) so za gradnjo svojih grobnic izbrali Gizo. Najvišja je Keopsovo piramida, ki stoji prva v vrsti. Originalno je bila visoka 147 metrov, danes je 10 metrov nižja. Zgrajena je iz 2 300 000 kamnitih blokov, od katerih vsak v povprečju tehta 2 toni in pol. Keopsova piramida je ena izmed sedmih čudes starega sveta in edina, ki je preživela do danes. 100 000 delavcev jo je gradilo 22 let. Prvotno so bile vse piramide prelite z belim apnencem in tudi pobarvane. Vrh piramide, kjer so združene njene stranice, je verjetno predstavljalo sončne žarke, ki naj bi sijali na umrlega faraona in ga povezovali s sončnim bogom Rajem.
Njihovi religiji vladajo sile rasti in razkroja ter rojstva in smrti. To verovanje je po vsej verjetnosti pogojeno z naravnim okoljem; okrutna puščava, vsakoletno poplavljanje Nila in pomembnost poljedelskega ciklusa. Simbolno ga prikazuje Ozirisov kult.
Oziris je sodnik mrtvih in vladar podzemlja v Starem Egiptu. Ko je Oziris zasedel prestol, se je poročil s svojo sestro Izido. Njegova prva naloga je bila, da omika prebivalce Egipta. Ljudje so ga imeli radi, zato je njegov brat Set – bog vojne in nemira – v času njegovega pohoda zavzel prestol. Ozirisa je pod pretvezo zaprl v krsto, jo zalil s svincem in vrgel v Nil. Voda je krsto odnesla do Sredozemskega morja, kjer jo je naplavilo na sirijski obali. Preko nje je zraslo ogromno drevo. Žena Izida ga je iskala in tudi našla, ter krsto skrila v močvirju delte Nila. Vendar, krsto je našel Set, razsekal Ozirisovo telo in ga raztresel po celem Egiptu. Izida je zbrala kose moževega telesa, uporabila svojo magično moč, za trenutek oživela Ozirisa in z njim spočela otroka, ki se je imenoval Horus. Po spočetju, je truplo moža zakopala kot svetinjo. Ko je Horus odrasel, je zahteval vrnitev očetovega prestola. O tem je odločalo sodišče bogov, kjer so Seta spoznali za krivega. Po tej odločitvi, je Oziris odšel v onstranstvo, v svet mrtvih, kjer mu je tudi vladal.
Njegova moč je upodobljena tudi na papirusu Poslednja sodba. Prikazuje pokojnika, ki gre po kolenih do sodnikov. Anubis, bog mumificiranja, ga pelje do tehtnice pravice. Če je njegova Ka (duša) težja kot pero Maat, pomeni, da je kriv in pošast Ammit ga bo požrla. V nasprotnem primeru, če je Ka lažja, gre v nebesa z Ozirisom. Na sliki je tudi podoba Totha, boga modrosti in pisanja, ki skrbno zapisuje, kaj se na sodišču dogaja. Nedolžnega človeka v nebesa pelje Horus, bog zaščite. Za Ozirisom, v nebesih, je njegova žena Izida in njena sestra Niftes.
Mumificiranje je bil postopek, s katerim se balzamira telo umrlega. Povedano pomeni, da so človeku odstranili vse notranje organe in Egipčani so bili pri tem pravi mojstri. Možgane so pokojniku odstranili skozi nosnice in nato lobanjo napolnili s smolnato tekočino. Iz trebušne votline so odstranili jetra, pljuča, želodec in prebavila. Ko so truplo zašili, so ga položili v puščavsko sodo, kjer je bilo približno 70 dni. Potem so ga umili in povili s povoji iz tankega platna. Notranje organe so varno shranili v kanopske žare, ki so jih položili ob sarkofag, v katerem je ležalo mumificirano truplo.
Mogočna civilizacija, ki je obstajala približno 3000. let, je še danes v veliko pogledih mistična, enigmatična in zato tako privlačna. Vljudno vabljeni v Gorenjski muzej na ogled razstave vse tja do konca septembra.
Kaj: RazstavaKdaj: tor, 17.7.
ob 20.00 do pon, 15.10.
Kje: Mestna hiša, Kranj