MIRENSKI GRAD (MIREN PRI NOVI GORICI-nedelja 16.07.2006 ob 17 uri-razstava mozaikov slikarke, kiparke, ilustratorke in izvedenke mozaične umetnosti Megi Uršič Calzi
MEGI URŠIČ CALZI: KRAŠKI MOTIVI
Ljudje mislijo, da je kamen mrzel. To je samo navidezno. Je snov polna energije, ki stopi na plan, ko začutim potrebo po izpovedi. Lahko čutim njegovo energijo in jo prepletam s svojo. Včasih se prepusti in mi dovoli, da ga božam, gladim, oblikujem po svoji zamisli in v njem uživam. Pogovarja se z mano, le prisluhniti mu moram. Kadar pa trmari, uberem drugo pot, bolj premišljeno, ki mi odkrije šibko točko na vhodu v njegovo bit.
Skozi naše izkušnje in tradicijo govori kamen o preteklosti. Slike, ki se nam kažejo, so v prostoru od nekdaj – za danes in jutri. Na krilih spomina prihajajo k nam in se pustijo opazovati, tihe in večne. Koliko časa še, do kdaj jim bo dano prihajati k nam z vetrom in nas opominjati, da je v srcu te snovi duh davnih časov. Za temi prizori je toplina domačega ognjišča in moč kraške burje, ko slika z ognjenim čopičem po listih ruja. Nad to pokrajino je muza modrosti potrosila svoje plave bisere na brin.
Drobni kamenčki so abeceda doživetij, sekvence spominov. Naj nam presledki med temi drobnimi teserami pričarajo brazde kraških njiv in kamnitih zidov. Naj bodo te moje stvaritve delčki v mozaiku prizadevanj za ohranitev vseh dnevov in noči, solz in nasmehov in vseh besed, katerih je bil priča kamen, iz katerega so narejene. Naj moja doživetja ob ustvarjanju teh mozaikov postanejo Vaša svetla in topla vez, kot je naš Kras.
Megi
V času, ko so umetniška prizadevanja usmerjena predvsem v snovanja s pomočjo novih medijev in ko so pravila in zakonitosti, ki so tisočletja vladala v umetnostni zgodovini, tako pogosto razvrednotena in celo kršena, je ustvarjalnost umetnice Megi Uršič Calzi kot svetel in dragocen žarek na aktualno likovno sceno.
Megi Uršič Calzi kreativno vstopa na različna likovna pa tudi literarna področja, a svojo ustvarjalno misel usmerja predvsem v mozaično umetnost, ki je oblika stenskega slikarstva. Mlada avtorica s širokim pogledom in s spoštovanjem zre v pretekla obdobja, ko je mozaik imel dominantno mesto. Klasične oblike stenskega slikarstva so v 13. stoletju mozaik potisnile na obrobje. V zelo majhni meri, in sicer bolj kot “kvazi” mozaik oz. od umetniškega tehnično veliko manj zahtevno variacijo, so ga začeli oživljati v 19. in 20. stoletju. Svetovna prestolnica mozaika, Ravenna, pa še vedno živi in utripa za tovrstno umetnost. Zato je tudi Megi Uršič Calzi, ki je diplomirala na Accademia di Belle Arti v Benetkah, nadaljevala s podiplomskim študijem prav na Inštitutu za mozaično umetnost v Ravenni. Njeno izjemno bogato teoretično znanje in vedenje se je skozi praktična znanja kristaliziralo in osebno raziskovalno plemenitilo.
Megi Uršič Calzi se je odločila za ustvarjanje v najzahtevnejši mozaični tehniki, s tem pa tudi edini pravi – klasični ravennski, ki omogoča snovanje pravega umetniškega slikarskega mozaika. Zanj je značilen zahteven in dolgotrajen ustvarjalni proces ter posebno zahtevni tehnološki postopki. Avtorica svoje mozaike ustvarja z znanjem, s potrpežljivostjo in popolno predanostjo umetniškemu delu, z ljubeznijo do mozaične tehnike in s posebno afiniteto do izbranih motivov. Že pri izbiri materiala je namreč zaznati izjemno subtilnost mlade umetnice, kajti njenega ustvarjalnega procesa ne zadovoljujejo industrijsko rezane tesere ali celo umetni kamni. Slikarka mozaicistka črpa le iz bogastva narave, sprejema njeno radodarnost, pa čeprav je ta kljub vsemu barvno bolj skromna od industrijsko pripravljenih kamenčkov. Megi Uršič Calzi že v naravi izbere tisti – pravi kamen. Njegovo specifiko začuti v svojih rokah. Prisluhne njegovi površini, notranji strukturi, celo duhu njegove pripovednosti. Sledi mu tudi pri obdelavi v sicer zahtevano, hkrati pa osebno željeno fragmentalno obliko in ga šele nato položi v zasnovo svoje mozaične slike. Barvna paleta naravnih kamnov je sicer omejena, a avtorica kljub temu z njimi snuje koloristično prefinjene podobe, saj s pomočjo različnih naklonov posameznega kamenčka pričara tako barvna kot svetlobna stopnjevanja. Udori svetlobnih pramenov na posamezni mikro ploskvi povzročijo lome pod različnimi koti in s tem razpirajo pravo tonsko orkestracijo
Megi Uršič Calzi izseke iz kraškega ambienta prenaša v mozaik, v plemenito tehniko stenskega slikarstva. Išče najlepše poglede, najbolj zanimive primere iz bogate, kamnite stavbne dediščine. Veristično podano stvarnost naglašuje s svojimi videnji, doživljanji, z intimnimi čutenji tako motiva kot materiala, na katerem temelji njeno snovanje.
Ideje projicira najprej v slikarsko obliko in jih šele nato prenese v mozaik. Njena avtorska vloga je prisotna skozi celoten ustvarjalni proces, v katerem se sprehaja med tema dvema medijema in vseskozi ohranja slikarski pristop, s katerim izbrano mozaično tehniko naglasi s številnimi efekti ter ji daje dodatnih likovnih vrednosti (igro svetlobe in sence, polnoplastičnost, perspektivo, kompozicijo). V slikarstvu veljajo ene zakonitosti, pri snovanju mozaika druge, avtorica pa povezuje obe likovni sferi, med njima nenehno išče korelacijo in pretvarja likovni zapis iz ene oblike v drugo. Na svoje umetniške kreacije želi popeljati najbolj zgovorno in prepričljivo krajinsko atmosfero. Žlahtnosti tehnike mozaika, ki jo obvlada do perfekcionizma, dodaja žlahtnost svojega, avtorsko afirmiranega likovnega naglasa. In tako pripoveduje zgodbe o življenju kamna, Krasa, občega ruralnega miljeja. In zraven šepeta tiste svoje najbolj intimne in senzibilne.
Slikarka mozaicistka Megi Uršič Calzi oživlja tehniko umetniškega slikarskega mozaika. Zvesta ji je, ne glede na to, da že za eno samo miniaturno kreacijo porabi ogromno časa. A že drobna tesera vsebuje pridih Krasa, ga na nek način objektivizira, z nizanjem le-teh pa lahko ustvari najbolj pristno in veličastno podobo tega miljeja. Ohraniti jo želi tudi zanamcem, saj je zob časa neustavljiv in so človeški posegi pogosto tako zelo agresivni.
Novi mediji ji niso ustvarjalni izziv. Vselej znova pa dokazuje, da ji tudi stara likovna disciplina omogoča nove, avtorsko občutene naglase, ki dajejo njenim stvaritvam prepoznavnost in moč. Napredek ni le v naprednosti, temveč tudi v napredovanju. Prav to slednje jo vodi do ustvarjanja artefaktov – del najvišje umetniške vrednosti in lepote.
Anamarija Stibilj Šajn
univ. dipl. umet. zgod. in likovna kritičarka
Kaj: Likovna razstava
Kdaj: ned, 16.7.06
ob 17.00 do ned, 30.7.06
Kje: Mirenski Grad, Miren 216, Miren pri Novi Gorici
Vstopnina: prost vstop