Škofja Loka je mesto- muzej. Vsak prebivalec je neke vrste kustos, soustvarjalec tega muzeja. Likovni poseg nagovarja in opozarja na razmerje med to strukturo mesta- muzeja in osebnimi doživljanji avtorjev postavitve (tudi prebivalci).
(Vsako) mesto je neke vrste galerija, muzej in to mu daje poseben pečat: vse v mestu je eksponat, vsaka stvar, vsak človek ima zgodovinski, simbolni pomen, celota je metaforična struktura. Galerija v takem mestu je torej dvojna simbolna forma, njena estetska vloga je podvojena: je kot mišnica v Hamletu
A ko odpremo belo površino modernistične estetske institucije (“white cube” oziroma bela kocka galerije), se nam odpre vrsta metafor: od jamskega vznika človeštva, platonske votline, preko camere obscure in temne sobe kartezijanske izvzetosti razuma (subjekta), pa vse do premika bežišča perspektive pod lobanjski svod modernega/sodobnega človeka, sedečega pred virtualnimi okni in opremljenega s sodobno (cyber)protetiko In odprejo se nam tudi zdrsi civilizacijskosti in kulturnosti: oblast smrti (pripravljenost žrtvovanja življenja za znak ter eksperimentiranje z mejami užitka /Badiou/), nezmožnost upora proti barbarstvu (tudi znotraj civilizacije), neravnovesje v odnosu do narave (tudi lastne, človeške narave)
Kaj: Instalacija
Kdaj: čet, 31.8.06
ob 19.00 do čet, 21.9.06
Kje: Groharjeva galerija, Škofja Loka