Razstava
MAGIČNA ZRCALA PETRA POLONČIČA RUPARČIČA
Ne vem, kako naj opisujem Petrovo delo, ali s simpatijami do starega znanca in sošolca ali pa naj se postavim v vlogo naključnega opazovalca, ki njegova dela vidi prvič. S Petrom se nisva videla mnogo let. S svojim ustvarjanjem in vsebino del me je zelo presenetil predvsem zato, ker goji tisti del kiparstva, ki ni vezan na akademski tradicionalizem, temelječ na antični klasiki in renesansi. Svoje stvaritve oblikuje v sproščeno ilustrativnem izražanju vsebine motivov s karikiranimi poudarki oblik pravljičnih bitij in skritih, nevsakdanjih ambientov, ki se lahko porajajo le v glavah ljudi z bujno domišljijo. Ko opazujemo Petrove kipe, reliefe in tudi njegova ogledala, lahko brez predsodkov priznamo, da smo zaradi vsakodnevnih stresnih situacij preveč osiromašeni tistega pravljičnega doživetja, ki smo ga kot majhni otroci imeli obilo. Zelo lepo in prijetno je takrat, kadar nas različni kulturni ustvarjalci s pomočjo svojih stvaritev popeljejo daleč stran od problemov preživetja, poslušanja slabih novic o nesrečah, vojnah, dolgih prometnih kolonah na cestah, političnih spletkarjenjih itd., kar je zrcalo (ogledalo) današnjega tempa in načina življenja. Peter postavi pred nas majhen kos zrcalnega stekla, v katerem vsakodnevno opazujemo svojo lepoto, minljivost mladosti, kose oblek, v katere smo odeti, in še karkoli drugega. Vendar njegov delček zrcalnega stekla ni običajen artikel stanovanjske opreme, temveč je v vsebinskem smislu nekaj več. Vsako veliko ali majhno ogledalo ima svoj značilen okvir, ki je zanimivo kiparsko oblikovan. Tudi oblike stekel niso klasično pravokotne, temveč je vsaka za sebe neponovljiva. Ravno tako neponovljivi in unikatni so tudi pripadajoči okvirji, ki nam govorijo o različnih občutkih, razpoloženjih ter nas s svojimi oblikami in skritimi vsebinami popeljejo v že zdavnaj pozabljene pravljične in domišljijske svetove. Kos zrcalnega stekla sam za sebe ni nič posebnega, če ni vdelan v okvir z izredno bogato domišljijsko vsebino. Tako nas Peter poizkuša pritegniti v svoj oziroma bolje rečeno, v naš, nam opazovalcem lasten domišljijski svet. S tem, ko se pogledamo v tako ogledalo, smo v istem hipu del ustvarjalčeve in naše osebne zgodbe. Kakšna je ta zgodba, pa ve lahko le vsak zase. Tako smo kot gledalci avtomatično del ustvarjanja vsebin za vsak posamezni razstavljen kos, pa čeprav nismo sodelovali pri nastajanju izdelka.
Mislim, da dela Petra Polončiča Ruparčiča ne prenesejo resne likovne kritike, polne globokoumnih izrazov, ker bi nas takšno modrovanjo popolnoma odvrnilo od resnice, ki je pred nami in v nas samih.
Ljubo Zidar
/akad. kip., rest, mag. um./
Kaj: Razstava
Kdaj: pet, 8.9.06
ob 19.00 do pet, 22.9.06
Kje: Galerija Kljub vsemu, Trubarjeva 72, Ljubljana
Vstopnina: vstopnine ni!