fotografska razstava
ROBERTO KUSTERLE – TELESNI OBREDI
Fotografski izraz Roberta Kusterleta že več kot dve desetljetji zaznamuje ‘inscenirana’ fotografija (staged photography). Podobe njegovih domišljijskih pokrajin, naseljenih s fantastičnimi bitji, so pretehtane vsebinske študije z bogatim simbolnim pomenom. Fotografije so prepoznavne tudi po dosledni formalno-tehnični izvedbi, saj se avtor v fotografskem postopku ne poslužuje nobenih manipulativnih posegov (z izjemo posameznih poznejših obdelav negativov). Inscenacije zahtevajo dolgotrajno pripravo modelov, zato Roberto Kusterle ni samo fotograf, ampak je tudi režiser, kipar, dekorater in kostumograf.
Vsebinska osnova fotografskega sklopa Telesni obredi je dialog med človekom in Zemljo. Ker slednjo Roberto Kusterle pojmuje kot materijo, iz katere je stvarnik oblikoval človeka, premaže model z glino, ki telesa vidno postara. Stik s silami zemlje omogoči regeneracijo človeških teles, njihovo umiranje v eni obliki življenja, da se ponovno rodijo v novi obliki. V naslednji stopnji ustvarjalnega ‘obreda’ namreč Kusterle človeške modele preoblikuje v fantastična bitja, ki spominjajo na božanstva s pol živalsko podobo iz antičnih mitologij (živalske glave so imeli na primer egipčanski bogovi). Vendar Kusterle ne obuja antičnih mitoloških likov, temveč kreira podobe lastnega sanjskega sveta, svojih videnj in osebne mitologije, ki z grotesko podobo šokirajo gledalca. Človeške modele avtor zavestno preoblikuje v primitivne hibride, nekakšne križance z živalskim in rastlinskim svetom, katerih podobe namigujejo na nenehen krog prehajanja iz ene ravni življenja v drugo. Nenavadne kreature obenem predstavljajo najgloblje plasti človekove podzavesti in nagona, saj opazimo, da je človeško oko, ki je simbol intelektualne zaznave, vedno zaprto. Nadomešča ga živalsko ali umetno oko, ki se v avtorjevem intimnem svetu preoblikuje v organ notranjega videnja. Gledalec ob pogledu na Kusterletova sanjska bitja občuti nelagodje, a to je pravzaprav avtorjev glavni namen. Z ustvarjanjem napetosti med stvarnostjo in fikcijo nas opominja na dvoumnost človekovega zaznavanja, videnja in čutenja, njegovo večplastno imaginarno poetiko pa si lahko razlagamo tudi kot poziv k duhovni preobrazbi. Kusterletova ‘mračna’ fotografska estetika je dodatno poudarjena z izborom črno-bele tehnike in rahlo obarvanostjo fotografij, ki njegova dela zaznamujejo z brezčasnostjo.
Kaj: Fotografska razstavaKdaj: sob, 15.9.
ob 21.00 do pet, 21.9.
Kje: Fotogalerija Stolp, Maribor
Vstopnina: vstop prost