25. in 26. marca bo v Velenju in Ljubljani koncertiral mladi danski orkester, v katerem igrajo glasbeniki Koppenhagena, stari od 13 do 25 let
SIMFONIČNI ORKESTER SANKT ANNAE
Dirigent LARS JENSEN
Solistka JOSEFINE DALSGAARD – violina
VELENJE
Velika dvorana Glasbene šole Fran Korun Koželjski
Sobota, 25. marec 2006 ob 19.30
LJUBLJANA
Cerkev sv. Jakoba
Nedelja, 26. marec 2006 ob 20.00
Spored
Carl August Nielsen: Uvod v 2. dejanje opere Savel in David
Opening of the 2nd Act of Saul & David
Pablo de Sarasate: Ciganski napevi za violino in orkester
Zigeunerweisen for Violin and Orchestra
* * * * *
Antonin Dvoøák: Simfonija št. 9 Iz novega sveta
Symphony no.9 From the New World
O izvajalcih
Simfonični orkester Sankt Annae ima sedež v zborovski šoli kopenhagenskega Mestnega sveta – v Gimnaziji sv. Ane, vendar ni namenjen le dijakom te gimnazije, ampak je odprt vsem mladim glasbenikom mesta Kopenhagen, starim od 13 do 25 let.
Simfonični orkester sv. Ane, ustanovljen leta 1994, je član danske Glasbene mladine. Mladim glasbenikom ponuja možnost, da začutijo čar skupnega muziciranja v večjem ansamblu. Zadnjih nekaj let je orkester pridobil zelo dobre glasbenike in požel lepa priznanja. Leta 2001 je oblikoval lastno samostojno vodstvo in od tedaj izrazito pomnožil svoje aktivnosti in koncerte. Gostoval je doma in v tujini. Leta 2001 je z velikim uspehom sodeloval na glasbenem festivalu Kaleidoskop v Italiji, leta 2002 je organiziral izmenjavo z Mladinskim orkestrom iz Haaga in s Collegium Musicum iz Leidna, 2004 je gostoval po Švedski in ob svoji deseti obletnici z doslej najobsežnejšim sporedom koncertiral po celi Danski.
Lars Jansen, rojen leta 1943, je študiral klarinet na danski Kraljevi glasbeni akademiji in nato še dirigiranje pri Sergiu Celibidacheju in Oleju Schmidtu. Dolga leta je vodil orkester konservatorija v švedskem Malmöju in bil krajši čas gostujoči dirigent simfoničnega orkestra v Aalborgu. Od leta 1995 v Kopenhagnu poučuje na Gimnaziji sv. Ane in vodi njen simfonični orkester, trenutno pa je tudi dirigent Danskega mladinskega simfoničnega orkestra in Mladinskega simfoničnega orkestra Fuen.
Josefine Dalsgaard je osemnajstletna danska violinistka, ki se že od četrtega leta starosti posveča glasbi in je uspešno končala glasbeno šolanje v Odenseju, Andersenovem rojstnem kraju, pred kratkim pa so jo sprejeli na Dansko kraljevo glasbeno akademijo v Kopenhagnu. V letih 2002 in 2004 je Josefine dosegla 1. nagrado na violinskem tekmovanju, imenovanem po danskem skadatelju Jacobu Gadesu, avtorju znanega Tanga Jalousi. Mlada violinistka sodeluje kot koncertna mojstrica v več orkestrih in je z Danskim mladinskim simfoničnim orkestrom gostovala v sydnejski operni hiši, z različnimi mladinskimi in amaterskimi orkestri pa nastopa tudi kot solistka.
O programu
Carl Nielsen (1865-1931) je verjetno najslavnejši danski skladatelj. Rodil se je v majhnem kraju blizu Odenseja, glavnega mesta na otoku Fyn. Že kot majhen deček je eksperimentiral z zvoki, ko je sekal drva. Družina ni bila premožma, a se je kljub temu lahko učil violino in klavir, pozneje pa še trobila, tako da se je zaposlil kot trobentač v vojaškem orkestru v Odenseju. Pozneje je na kopenhagenskem konservatoriju študiral violino in glasbeno teorijo. V kompoziciji se ni nikoli formalno šolal, a je kljub temu začel skladati. V začetku ni bil deležen priznanja in prva izvedba njegove prve simfonije 14. marca 1894 je bila prezrta, a dve leti pozneje je skladba v Berlinu dosegla velik uspeh in odtlej je Nielsnova slava samo rasla. Kot violinist v kopenhagenskem Kraljevem gledališču (najstarejšem orkestru na svetu!) je služboval do leta 1905, ko je našel založnika za svoje skladbe. Leta 1916 je sprejel mesto profesorja na Kraljevem konservatoriju v Kopenhagnu in tam poučeval do smrti.
Z Uvodom v drugo dejanje njegove opere Savel in David orkestri pogosto začenjajo svoje koncerte.
Pablo MartÃn Melitón de Sarasate y Navascues (1844-1908) je bil slaven španski violinski virtuoz in skladatelj. Rodil se je v Pamploni kot sin kapelnika vojaške godbe in že v najzgodejših letih pokazal izjemno nadarjenost za igranje violine. Prvič je javno nastopil pri osmih letih, najprej študiral v Madridu in se z dvanajstimi leti vpisal na pariški konservatorij. Kot koncertni violinist se je pojavil leta 1860 in odtlej mnogo let nastopal po vsej Evropi in tudi v obeh Amerikah. Za nenadkriljivega umetnika na violini je veljal predvsem zaradi čistega in neizumetničnega tona ter osupljivo lahkotnega in sproščenenega izvajanja. Bil je virtuoz v pravem pomenu besede in čeprav mu v igranju Beethovnega in Mendelssonovega koncerta ni bilo enakega, so njegove odlike najočitneje prišle do izraza v solih, ki jih je sam skomponiral.
Njegova najbolj znana skladba so Ciganski napevi za violino in orkester iz leta 1878.
AntonÃn Dvoøák (1841-1904) je svojo najpopularnejšo simfonijo, imenovano Iz novega sveta, napisal leta 1893. Skladatelj je čas med 1892 in 1895 preživel v Združenih državah in je v to svoje delo vpletel mnoge glasbene teme, ki jih je slišal na potovanju po dotlej nepoznani deželi. Zelo ga je zanimala ameriška ljudska glasba in afriško-ameriški spirituali. Ob prihodu v ZDA je izjavil: “Prepričan sem, da mora bodoča glasba te dežele temeljiti na t.i. črnskih melodijah. Iz njih se lahko razvije resna in izvirna skladateljska šola. Te lepe in raznolike teme izhajajo iz zemlje, so ljudske pesmi Amerike in vaši skladatelji se jih morajo oprijeti.â€
Simfonijo so Njujorški Simfoniki pod vodstvom Antona Seidla premierno izvedli 16. decembra 1893 v Carnagie Hall. Dan prej je v časopisu Harold izšel članek z Dvoøákovim pojasnjevanjem kompozicije: “Uporabil nisem nobene ameriške ljudske melodije. Le v svoje izvirne teme sem vnesel posebnosti indijanske glasbe in jih nato razvijal s sodobnim ritmom, kontrapunktom in orkestrsko barvo.†Kljub povedanemu velja splošno mnenje, da je ta simfonija prav tako kot vsa ostala Dvoøákova dela veliko bolj prežeta z ljudsko glasbo njegove rodene Češke kot s katerokoli ameriško. Temi iz drugega stavka so pozneje celo dodali besedilo in je postala češka narodna pesem. Leonard Bernstein je zatrjeval, da je delo v zasnovi multinacionalno, mnogi pa so tudi trdili, da je duh te simfonije v bistvu ameriški, pri čemer je multinacionalnost logična glede na Ameriko kot “talilni lonec†različnih narodov.
Kaj: Klasični koncert
Kdaj: ned, 26.3.06
ob 20.00
Kje: Cerkev sv. Jakoba, Ljubljana
Vstopnina: /