avtorji, izvedba…: Tolovaj Mataj in Pižama (produkcija Radio Študent, 89’3MHz)
TOLOVAJ MATAJ in PIŽAMA: Glasbene pravljice
Glasba po ljudskih motivih: Peter Kus
Besedila po ljudskih pravljicah: Boštjan Gorenc – Pižama
Izvajalci:
Boštjan Gorenc – Pižama (rap)
Tolovaj Mataj: Peter Kus (Es, Bb in bas klarinet, okarina, istrski mih, harmonij, glas), Jernej Pečak (violina, glas), Roman Ravnič (istrski mali bas, glas)
in
Andrej Žibert (elektična kitara)
Glasbena producenta: Peter Kus in Aleš Trtnik
Snemalec: Aleš Trtnik
Mastering: Aleš Trtnik
Posneto v Studiu Radia Študent, junija 2005.
Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Glasbeni pravljici Tolovaj Mataj in Žmirčevi godci sta najprej nastali kot del lutkovno-glasbene predstave Črna kuhna (produkcija Mini teater, 2004), tokrat pa jim lahko prisluhnemo v prečiščeni in zvočno obogateni obliki glasbenih pravljic. Gre za zabavni in parodični reciklaži slovenskih ljudskih pravljic Tolovaja Mataja v priredbi Frana Milčinskega in Žmirčevih godcev, ljudske pripovedi o slavni godbi iz vasi Slope na Krasu.
Klasično ljudsko pripovedništvo je v pravljicah nadomeščeno z njegovo sodobno različico – rapom, ki navkljub stilistični preobleki danes opravlja podobno funkcijo: z zgodbami reflektira sodobna družbena razmerja, izpostavlja osnovne družbene arhetipe, daje moralni poduk življenju ter kratkočasi in zabava. Glasba, ki ga spremlja, je povzeta po motivih ljudskih pesmi in plesnih viž iz različnih koncev slovenskega etničnega ozemlja. Te so v bolj ali manj tradicionalnih aranžmajih prilagojene zasedbi skupine Tolovaj Mataj – triglasnemu ljudskemu petju ob spremljavi violine, gosli, basa in drugih inštrumentov. Združitev slovenske ljudske glasbe z rapom je radikalna različica smeri, ki jo je vodilni kritik za hip-hop glasbo pri nas, Boštjan Napotnik-Napo zagovarjal že daljnega leta 1996 (“…trdim, da bi morali slovenski raperji samplati cimbale, harmonike, okarine, žvegle in druga ljudska glasbila.”, Muska, maj/junij 1996). Besedila ljudskih pravljic je v “raperske” verze priredil Boštjan Gorenc – Pižama, glasbo in aranžmaje, pa je napisal oziroma priredil Peter Kus.
Črna kuhna je po glasbeni plati eden redkih poskusov pri nas, ki želi tradicijo slovenskega ljudskega godčevstva in petja brez pretiranega potvarjanja približati širšemu krogu mladega in starega poslušalstva. Za razliko od trendovskih smeri prirejanja ljudske glasbe vztraja Črna kuhna pri omejenem obsegu tradicionalnih izraznih sredstev, ki jih oblikuje na nov in izviren način.
O PRAVLJICAH
TOLOVAJ MATAJ
Pravljica o mašniku, ki gre v pekel iskat svojo dušo in na poti, sredi gozda, sreča strašnega razbojnika Tolovaja Mataja, je bila pod imenom Peklenski boter prvič zapisana leta 1852 v Kranjski čbelici. Fran Milčinski je zgodbi dodal nekaj prizorov, jo jezikovno in oblikovno obogatil ter dal glavnemu junaku novo ime. Objavil jo je leta 1917 v knjigi Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice.
ŽMIRČEVI GODCI
Vas Slope pri Kozini, od koder so bili doma Žmirčevi godci, so baje ustanovili Čehi in prav zaradi svojega porekla so bili Sloparci še posebej glasbeno nadarjeni. V času francoskih vojsk sta se v vas priselila brata Počkaj, prva znana sloparska godca. Starejši od njiju, Štefan, se je priženil k Žmirčevim, v hišo številka 29. Njegov sin Valentin je imel šest hčera in devet sinov, od katerih je jih bilo osem godcev. O njih govori pripovedka Žmirčevi godci, ki jo je Jasni Majdi Peršolja povedal Vladimir Babič, po domače Vlado Valinov. (pravljica Žmirčevi godci je objavljena v knjigi Jasne Majde Peršolja “Rodiške pravce in zgodbe”, Ljubljana: Mladika, 2000; o zgodovini Žmirčevih godcev pišeta Jolanda Pibernik v knjigi “Pravca o Slopah”, Kranj: samozaložba, 2000 in Zmaga Kumer: Ljudska glasbila in godci na Slovenskem, Ljubljana: Slovenska matica, 1983).
O AVTORJIH
BOŠTJAN GORENC – PIŽAMA
Hiphopar in igralec. Kot vokalist je sodeloval pri množici različnih projektov: posnel je skladbi Poetična misija in Kr naprej, ki sta objavljeni na plošči skupine Pasji kartel Kartelova teorija (Big Bang, 1998); skladbo DJ Gmh, objavljeno na kompilaciji 5’00” of Fame – Za narodov blagor (Radyoyo/Multimedia, 2000) in skladbo Praznik slovenske besede, ki je nastala ob 75-letnici Radia Slovenija. V samozaložbi je kot Sadžama izdal EP ploščo Božič po domače (2003). Poleti 2004 se je pojavil na kompilaciji HipHop Kuhna (Rapnika, 2004) s skladbo Gdo se je zbau?
Kot igralec je nastopal v predstavah kranjskega Gledališča čez cesto: Guma s.p. (1997), Vrnitev (1998) in Klavnica (1999). Leta 2002 je nastopil v predstavi plesalke Andreje Rauch Rebeka, v produkciji En-knapa. Leta je 2003 pomagal pri ustanovitvi BB Teatra v Kranju, kjer nastopa v praizvedbi črne komedije Hočem nazaj, avtorja Bojana Beštra. Od leta 1998 je nastopal v Improligi in Improklubu v ljubljanskem KUD-u Franceta Prešerna.
Diskografija:
PASJI KARTEL: Kartelova teorija (Big Bang, 1998)
KOMPILACIJA: 5’00” of Fame – Za narodov blagor (Radyoyo/Multimedia, 2000)
SADŽAMA: Božič po domače (samozaložba, 2002)
PETER KUS
skladatelj glasbe za gledališke, plesne in lutkovne predstave ter filmske glasbe. Od leta 1997 je na teh področjih sodeloval z različnimi slovenskimi poklicnimi ustanovami: Plesnim teatrom Ljubljana (Commoveo, 2002), Slovensko kinoteko (avtorska glasba za neme filme Mati, 1997; Sreča, 1998 in Nannok s severa, 2001), Lutkovnim gledališčem Ljubljana (Mali bober in odmev, 2001), Lutkovnim gledališčem Maribor (Marjetica in zmaj, 2002), Mladinskim gledališčem (Mary Poppins, 2000), Mini teatrom (Volk in kozlički, 2001, Prebrisani zajec Sparky 2004), Kulturnim društvom B-51 (Simultan, 2001), Zavodom Ops! (Beli šum zgodb, 1999 in Lava, 2000), Masko (Polna pest praznih rok, 2001 in Solo brez talona, 2003), Gledališčem Glej in drugimi.
V zadnjem času ustvarja avtorske predstave, v katerih raziskuje območje, kjer se križata področji javnega izvajanja glasbe in gledališča – kjer koncert postane gledališka predstava in kjer gledališče zaživi s pomočjo glasbenih elementov. Prvi rezultat tega dela je bila predstava Črna kuhna (produkcija Mini teater, 2004), druga pa glasbeni performans za otroke Glas (produkcija KD Priden možic, 2005).
Poleg dela na področju scenskih umetnosti deluje tudi kot instrumentalist-pihalec. Je član slovenske folk revival skupine Tolovaj Mataj, s katero je odigral številne koncerte doma in v tujini ter posnel ploščo Stare in bradate (Sanje, 2003). Kus je v drugi polovici 90-ih vodil zasedbo Pavel Vlasov sekstet, ki je ustvarjala avtorske glasbene spremljave k nemim filmom in izdala prvenec Stoj ali streljam! (SyHaPA, 1999) ter igral v skupinah Kapela la Chateliere in Trio Kučma.
SKUPINA TOLOVAJ MATAJ
je nastala februarja leta 1994 in danes deluje v zasedbi, Jernej Pečak, Roman Ravnič in Peter Kus. Vsi so glasbeniki z mnogimi poprejšnjimi izkušnjami na področju ljudske (traditional) in ljudsko-preporodne (folk revival) glasbe, pa tudi drugih glasbenih zvrsti. Skupina izvaja pesmi in plesne viže s celotnega slovenskega kulturnega prostora in v različnih godčevskih sestavih uporablja glasbila iz ljudske rabe (gosli, bajs, bordunske citre, klarinet, piščali, orglice…) in svoje glasove. V njihovih priredbah ljudskih viž se odraža izrazit oseben pristop.
Skupina je nastopila na pomembnejših festivalih doma (Druga godba, Trnfest, Sanje, Lent, Mediteran, Okarina) in redno koncertira doma in v tujini (na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Češkem, Slovaškem in v Belgiji). Leta 2003 je pri založbi Sanje izšla njihova druga zgoščenka Stare in bradate.
Samostojna diskografija:
– TOLOVAJ MATAJ: Stari grehi, nova sramota (Druga godba, CDG 001/MC DG 011; 1996)
– TOLOVAJ MATAJ: Stare in bradate (Sanje, CD SAZAS SI 215; 2003)
S posameznimi posnetki je skupina prisotni tudi na:
– TRI LETA DRUGE GODBE II. (Druga godba, CDG 002; 1997)
– UNBLOC(K)ED (Ellipsis Arts ZDA, CD; 1997)
– FOLK PREPOROD NA SLOVENSKEM; posnetki s koncertov festivala Druga godba v Ljubljani od leta 1986 do 1997 (CDG 003, Druga godba 1998)
– SODOBNA LJUDSKA GLASBA NA SLOVENSKEM I. (KD Folk Slovenija CD 01, 2000)
– SODOBNA LJUDSKA GLASBA NA SLOVENSKEM II. (KD Folk Slovenija CD 02, 2002)
– THE ROUGH GUIDE TO THE MUSIC OF THE ALPS (World Music Network GB, RGNET 1103 CD, 2002, LC 11087)
www.radiostudent.si
Kaj: Komorni koncert
Kdaj: ned, 4.12.05
ob 20.30
Kje: Radio Študent
Vstopnina: 000