Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev

Klavirski recital Nine Prešiček

P r o g r a m

Uroš Krek

Sur une melodie (1977)

Lojze Lebič

Impromtu I; sequence (1967)
Impromtu II; repetition1967)
Impromtu III; point (1967)
Impromtu IV; circle (1974)

Peter Kopač

Sonata za klavir “Glockenspiel” (1978)

3. Nokturno
4. Strepitoso
5. Glockenspiel …

Tristan Murail

Territoires de l’oublie (1978)

O poustvarjalki …

Pianistka Nina Prešiček je leta 2000 uspešno diplomirala in nato leta 2003 končala še podiplomski študij na Akademiji za glasbo v Stuttgartu pri profesorju Wolfgangu Bloserju. Istočasno je zaključila tudi podiplomski študij na “Perfekcijskem” oddelku Nacionalnega konzervatorija v Toulousu (Francija) v razredu profesorice Therčse Dussaut. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih pod mentorstvom Jörga Demusa (Dunaj), Arbo Valdme (Köln )in Johna Perryja (Los Angeles). V času študija je bila štipendistka Zoisovega sklada Republike Slovenije, Rotary Cluba, Ministrstva za kulturo Republike Slovenije ter francoske vlade.

Večkratna nagrajenka na različnih tekmovanjih (mednarodno komorno tekmovanje Pierre Lantier v Parizu -3eme Grand Prix, drugo mesto na zveznem tekmovanju v Nemčiji ipd) kot solistka in komorna glasbenica redno sodeluje v Nemčiji, Franciji, Sloveniji in drugod.

Med njene pomembnejše koncerte sodi solo recital v veliki dvorani Slovenske filharmonije, koncert v češki filharmoniji Rudolfinum (Praga), koncert z mladinskim orkerstrom Stuttgart, turneja s triom Anian po Afriki (Eritreja), koncert z ansamblom Aventure na Festivalu sodobne glasbe v Freiburgu (Nemčija), Noč slovenskih skladateljev, cikel petih klavirskih recitalov v Braziliji (Rio de Janeiro), nastop prvega maja 2004 ob vstopu Slovenije v Evropsko Unijo v Parizu in nastop na svetovnem saksofonističnem kongresu v Montrealu (Kanada) in Minneapolisu (ZDA), kjer je izvajala krstne izvedbe slovenskih skladateljev, na festivalu Varšavska jesen, na mednarodni skladateljski Tribuni v Beogradu, Festivalu Toulouse, Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev, na Kogojevih dnevih, Svetovnih glasbenih dnevih itd. Od leta 2003 redno deluje tudi kot članica Tria Slavko Osterc na koncertnih odrih v Sloveniji in drugod.

Leta 2005 je izšla prva zgoščenka Tria Slavka Osterc, ki je v celoti posvečena slovenski poustvarjalnosti starejše in mlajše generacije, sodelovala pa je tudi pri snemanju avtorske zgoščenke ob 80-letnici skladatelja Uroša Kreka.

Trenutno živi in ustvarja v Parizu, kjer pripravlja doktorat iz muzikologije – raziskovalno delo na področju sodobne glasbe na pariški Sorbonni.

… in recitalu

“Že iz naslova skladbe Sur une melodie (Po neki melodiji) je pričakovati predenje zvočnih dogodkov, ki jih je vzbudila neka melodija. Delo torej ni zasnovano na ustaljenih načelih variacijske oblike, je nekaj vmes med nizanjem sprotnih improvizacijskih domislic in osnovnim razpoloženjskim občutjem melodije same. Asociacijski prijem je pomembnejši od formalnih podobnosti melodije. Ves potek skladbe nastaja iz gradbenih delcev citirane melodije. V kolikšni meri pa ohranja povezavo z dano predlogo pa odloča trenutek izbire in razvrstitve značilnih glasbenih okretov. Njim je v glasbenem poteku poverjena različna vloga: nastop neke pasaže postane lahko predmet važnejše obravnave, ali obratno: temeljni profil melodije utone v spletu barvnih odtenkov, ki bodo odslej nosilci nadaljnjega poteka glasbe. Avtorjeva posebna pozornost pa je bila usmerjena venomer v klavirsko zvočnost, v uporabo izbranih fines tehnike igranja na tem instrumentu. Delo je nastalo leta 1977 na pobudo pianista Acija Bertonclju”.
Uroš Krek

“Impromptus (1967-1974), štirje impromptuji za klavir so iz let mojega intenzivnega soočanja z modernističnim kompozicijskimi tehnikami in novo estetiko. Na pobudo pianista Igorja Dekleve so nastajali zapored, vendar po enotnem načrtu. Podnaslovi k posameznim skladbam usmerjajo pozornost na pianistične izrazne posebnosti:
Impromptu I – sequence je iz zaporedja podobnih tonskih enot ; v Impromptu II – repetition se ponavlja utripanje tonov ; Impromptu III – point je motorično usmerjen k določeni točki ; Impromptu IV – circle ustvarja krog, ki ga izvajalka ( – lec) s predpisanimi mobili (prestavljivimi kompozicijskimi členi) samostojno oblikuje okoli osredjega dela vzetega iz prvega impromptuja ter tako zaokroži ciklus.
Po četrt stoletja bodo poustvarjalno zahtevni Impromtus po zaslugi izjemne pianistke Nine Prešiček ponovno zazvenele v povezani celoti”.
Lojze Lebič

“Po večletnem nastajanju je bila sonata za klavir “Glockenspiel” skončana v letu 1987. Prva izvedba sega v november 1988, kjer jo je na Jugoslovanski glasbeni tribuni v Opatiji krstil avtor sam. Zaradi izjemne zahtevnosti sonata dolgo ni našla poti na koncertni oder, vse do leta 2004, ko se je zanjo ogrel Benjamin Govže, slovenski pianist mlajše generacije in jo najprej po stavkih predstavil tudi slovenskemu občinstvu v Celju in v Domžalah, septembra 2005 pa tudi arhivsko posnel za Radio Slovenija. V letu 2006 jo namerava v celoti izvajati na svojih koncertih po Sloveniji. Del te sonate, zadnje tri stavke, bomo prvič slišali tudi v okviru Koncertnega ateljeja DSS v Ljubljani v izvedbi pianistke Nine Prešiček”.
Peter Kopač

Murail je na začetku svojega epskega dela zapisal: “Danes uvrščamo klavir ponavadi med tolkalne instrumente; verjetno zato, ker so sodobni skladatelji močno želeli uničiti močno romantično-impresionistično podobo instrumenta”. Namesto perkusivne uporabe instrumenta skladba (Territoires de l’Oubli) “Dežele pozabe” uporablja drugačno idiomatsko značilnost klavirja: uporablja skupino strun, katerih zvenenje je spodbujeno z resonanco drugih strun, ali pa z neposredno dejavnostjo kladivc. Zato je klavirski pedal aktiviran od začetka pa vse do konca skladbe. Delo se torej osredotoča na odzvene in resonance in ne za udarce na struno. Territoires velja za eno najizvirnejših klavirskih del 20. stoletja. Nemara zaradi nenavadnih načinov pojave novih zvočnih svetov, njihovih razblinjanj in preraščanj enega v drugega.
Komentar je iz angleškega jezika prevedel
dr. Peter Šavli

nformacije:
Društvo slovenskih skladateljev, Trg francoske revolucije 6/I, Ljubljana. Telefon: 01 241 56 60;
email: koncert@ dss.si

Kaj: Komorni koncert
Kdaj:
čet, 16.2.06
ob 19.30
Kje: Mala dvorana Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10
Vstopnina: Vstop prost – vljudno vabljeni!