Večer poezije avtorjev društva Apokalipsa
Ta večer boste imeli priložnost srkati med iz poetičnih cvetov Apokalipsinega vrtička. Svoje subtilne svetove vam bodo razprli Stanislava Repar (Iz skupne zime), Iztok Osojnik (Pesmi niča), Primož Repar (Po žerjavici), Barbara Korun (Zapiski iz podmizja) in Ivan Volarič Feo (Žalostna sova).
Stanislava Chrobáková Repar (1960), slovaška pesnica, pisateljica, prevajalka, kritičarka in literarna znanstvenica, je v Bratislavi končala študij filozofije in estetike na FF UK in na Slovaški akademiji znanosti doktorirala na področju literarne vede. Prevaja iz slovenščine v slovaščino in kot ena od dveh snovalcev vodi mednarodni projekt Revija v reviji. Na strokovnem področju se v glavnem ukvarja z interpretacijo sodobne poezije, semiotiko kulture in filozofijo jezika. Leta 1995 je za svojo literarno-kritično delo dobila nagrado Alexandra Matuške (Asociacija organizacij pisateljev Slovaške) in leta 2003 s strokovno monografijo Mila Haugova (Alfa) nagrado Društva pisateljev Slovaške za najboljšo knjigo leta 2002.
Iztok Osojnik (1951), pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, slikar, turistični vodnik, alpinist. V mladosti začetnik vrste gibanj in so-ustanovitelj anarhističnega podrealističnega gibanja v literaturi je še danes neodvisni umetnik in mislec, ki hodi svoja pota in se ne ozira na prevladujoče klišeje. Diplomiral iz Primerjalne književnosti na Univerzi v Ljubljani (1977). Podiplomski študij v Osaki (1980-82). Trenutno je direktor uglednega Mednarodnega literarnega srečanja Vilenica. Do sedaj je objavil 16 knjig poezije in 3 romane.
Njegove pesmi in eseji so bile prevedeni in objavljeni v 14 tujih jezikih (poleg na primer angleščine, nemščine, francoščine še v malajskem, hebrejskem in litvanskem jeziku). Za svoje delo je dobil več nagrad (Jenkovo, Veronikino, Župančičevo in italijansko nagrado Julijske krajine za poezijo 2001).
Primož Repar (1967) je pesnik, esejist, prevajalec, glavni urednik založbe društva Apokalipsa in odgovorni urednik njenega mesečnika za preboj v živo kulturo. Je tudi avtor ideje mednarodnega projekta Revija v reviji. Pričujoči izbor Po žerjavici je iz prvih treh pesniških zbirk Križ in kladivo (1992), Onkraj sveta je krhka pajčevina (1994) in Mors Barbariorum (1996). Poleg tega je doslej izdal knjigo pesnitev Molitvenik (1995), zbirki haiku poezije Alkimija srčnega utripa (1998) in Gozdovi, ikone / Woods, Icons (2004). Izbor iz prvih treh pesniških knjig je izšel tudi v slovaškem prevodu z naslovom Krehke pavučiny (Krhke pajčevine, 2003). Za knjigo esejev Spisi o apokalipsi (2000) je bil nominiran za Rožančevo nagrado. Iz danščine prevaja in sistematično objavlja delo enega od utemeljiteljev eksistencializma, danskega filozofa Sørena Kierkegaarda.
Barbara Korun se je rodila leta 1960 v Ljubljani, kjer je diplomirala iz slavistike in primerjalne književnosti. Tu tudi živi in poučuje. Objavlja pesmi, občasno tudi recenzije in eseje. Leta 1999 je izdala pesniško zbirko Ostrina miline in zanjo prejela nagrado za najboljši prvenec leta. Njene pesmi so objavljene v različnih antologijah in prevedene v angleški, nemški, italijanski, poljski, bosanski, makedonski in slovaški jezik, letos pa je izšel tudi zvezek njenih novih pesmi Chasms/Razpoke (pri Poetry Miscellany Publications, Chattanooga) v ZDA. Sodeluje v uredniškem odboru pri reviji Apokalipsa in Novi reviji, ter opravlja tajniška dela za Slovenski center PEN. Zapiski iz podmizja je njena prva knjiga (poetične) proze.
Šesti drugi tolminski punt
Nastopajo: Ivan Volarič-Feo, Tminski madrigalisti, Salamandra salamandra, Rodoljubac in Goran Utan band
Čeprav je Feo vraščen v rodno grudo in so ljudje marsikateri njegov verz vzeli za svojega, njegova poezija (Žalostna sova je njegova osma knjiga, prva, legendarna pesniška zbirka Desperado tonic water, je izšla leta 1975) in proza (zbirka kratkih zgodb Antofagasta, 1999) še malo nista domačijski.
Njegovo pesnjenje ostro zareže v človeško in družbeno tkivo, pa naj bo to vizualna pesem, otožna ljubezenska pesem ali duhovita kratkica. Ob humorju, ki mu ne najdemo para v slovenski poeziji, se na drugem koncu oglaša trpka žalost, največkrat pa gresta humor in tragično skupaj z roko v roki. Zven in pomen besed zavibrirata v daljnosežnih koncentričnih krogih, čeprav zgoščena zgolj v dveh besedah: “Smrt / smet.” Z igrivo pesniško alkimijo, kjer imajo posebno mesto kratke oblike – kratkice, feikuji, kot jih je sam krstil – od aforizma do haikuja ali, še bolj, kot zlitina obojega, se razgaljajo izvori besed, ki zadenejo v srčiko splošnega.
Kaj: Literarni večer
Kdaj: sre, 23.8.06
ob 20.00
Kje: Park Zvezda, Ljubljana
Vstopnina: Vstop prost