predstavitev pesniških zbirk: M.Čuk ” Zibelka neba in dna” & A.Mermolja “To ni zame”
V Galeriji Kraške hiše v Repnu (Trst) se bodo v petek zvečer ob 20. uri ponovno prižgale luči: povod za tokratni dogodek bo srečanje s pesniško dvojico, ki že dolgo stopa v nekakšnem parnem koraku v svetu poezije. Na pogovor vabita Ace Mermolja in Marij Čuk in sicer ob izidu njunih pesniških zbirk “To ni zame” (Mermolja) in “Zibelka neba in dna” (Čuk). Oba sta tako v naši sredini kot v širšem slovenskem prostoru dobro poznana kot trezni in razmišljujoči osebnosti, vpeta v vsakodnevno kulturno in družbeno dogajanje (ne samo) manjšinskega prostora. Kar nekaj skupnih izkušenj ju veže na človeškem, novinarskem in pesniškem področju. Letos sta istočasno izšli pri ZTT-ju njuni novi zbirki poezij.
Ace Mermolja se k izidu samostojne zbirke vrača po dobrih sedmih letih, leta 1999 je namreč izšla knjiga “Drobci na parketu” , najnovejša pa nosi naslov “To ni zame”. Mermolja, pesnik, intelektualec in kulturni delavec, ki je zaradi življenja in dela ves čas razpet vsaj med Gorico, Trstom in Čedadom, sega veliko dlje, geografsko in duševno. Njegov poklic nenehno zahteva globlje razmišljanje in se prepleta s pesniškim ustvarjanjem. To je privedlo do nove zbirke 46 poezij, ki ponujajo, z besedami Mirana Košute, “seizmograf drobnih doživetij, misli, izkustev, čustvene vsakdanjosti v svetu brez bogov in idealov, kjer sredi relativnosti tisočerih resnic domuje zbegani, notranje razseljeni, razcefrani in nevrotični novoveški jaz.”
Marij Čuk je novo zbirko naslovil z ironičnim “Zibelka neba in dna”. Čukove pesmi, zbrane v tej knjigi, so vse prej kot kakšno nedolžno pozibavanje med budnostjo in snom. So trda prebujenost sredi eksistencialnih stisk, ki se moško otepa vsakršnega sentimenta. Med “nebom” in “dnom” tudi ni nobene zanesljive razdalje, vse je tesno skupaj in pogrezljivo v eno ali drugo smer, in nikjer ni več romantičnega azila za tako imenovano lepo dušo. Povsod je na preži današnji nič in praznina, obdaja nas svet ravnodušja in brez vertikalne orientacije. Kosovelovi prizori moderne “evakuacije duha” so bili porazni, vendar so imeli zraven tudi svoje zanesljivo pokončno nasprotje, tu pa je pred našimi notranjimi očmi svet brez tira in smeri, svet “brez severnice” kot je zapisano. Tudi Čukova krajinarska scenarija je precej daleč od tiste, ki smo ji v liriki navajeni. To je že “Kras brez brina” in “val brez galebov”, na obali pa nekdo, ki je “kot ribič brez mreže”. Med stihi ni nobene brinjevke več, so le živali, ki pičijo ali ugriznejo.
Oba avtorja sta trdno zasidrana v vsakdanje življenje, v svet ravnodušja, razcefranosti in nevrotičnosti, imata pa svoj ventil, ki jima daje možnost, da se od vsega neželjenega in neprijetnega odmakneta. Kje iščeta moč in opoj, ki jima dobesedno daje krila, da s pomočjo besede poletita drugam, v druge in drugačne dimenzije ? O sebi in lastnih izkušnjah v vsakdanu in poeziji se bosta v petek zvečer ob 20. uri Mermolja in Čuk pogovarjala z Alenko Florenin, pa tudi z vsemi, ki se jim bodo pridružili na srečanju besede in misli.
V okviru večera, ki ga prirejata Zadruga Naš Kras in ZTT, bo na ogled tudi fotografska razstava Sergia Ferrarija “Ljudje_Genteâ€.
www.kraskahisa.com , info@kraskahisa.com
Kaj: Literarni večer
Kdaj: pet, 14.9.
ob 20.00
Kje: Kraška hiša, Repen pri Trstu
Vstopnina: /