predavanje
Trubar – utemeljitelj slovenskega jezika in književnosti
Predavanje ddr. Igorja Grdine in dr. Kozme Ahačiča na mednarodni dan maternih jezikov
**
Ob mednarodnem dnevu maternih jezikov vas v letošnjem Trubarjevem letu
vabimo na predavanje
Trubar – utemeljitelj slovenskega jezika in književnosti
v četrtek, 21. februarja 2008, ob 19. uri v skedenj Škrabčeve domačije v Hrovači.
**
Noben začetek ni samoumeven, niti začetek knjižnega jezika. Dejanje, s katerim je Primož Trubar utemeljil slovenski jezik in književnost, je izraz velike inventivnosti, odločnosti in poguma. Podrobneje ga bomo ob mednarodnem dnevu maternih jezikov osvetlili na zdaj že tradicionalnem dogodku Ustanove patra Stanislava Škrabca v mesecu februarju.
Dogodek Trubar – utemeljitelj slovenskega jezika in književnosti bo barvit vpogled v čas rojstva slovenskega knjižnega jezika in književnosti, vpogled v nemirno 16. stoletje na Slovenskem. Priznana strokovnjaka, slovenist in klasični filolog, štipendist Škrabčeve ustanove dr. Kozma Ahačič ter slovenist in zgodovinar prof. ddr. Igor Grdina, bosta v napeto pripoved o delu Primoža Trubarja vtkala tudi mnoge širši javnosti manj znane vsebine o najrazličnejših okoliščinah njegovega delovanja in književnega ustvarjanja. Ob predavanju bo dr. Kozma Ahačič predstavil tudi svojo novo knjigo Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem (Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007).
***
Prof. ddr. Igor Grdina (1965) je znanstveni svetnik na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Z vabljenimi predavanji nastopa v Nemčiji, Avstriji, Italiji in na Madžarskem.
Glavna dela iz njegove obsežne bibliografije: sodeloval je pri znanstvenokritični izdaji Brižinskih spomenikov (1993), izbral, uredil in dodal monografsko spremno besedilo za pesmi Pavla Golie v zbirki O Ester – o Renee (1997), uredil je zbornik Josip Ipavec in njegov čas (2000) in je avtor knjig: Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva (1999), Spomini Helene Kottanner (s P. Štihom in A. Jankom, 1999), Od rodoljuba z dežele do meščana (1999), Vladarji, lakaji, bohemi (2001), Ipavci (2001), Celjski knezi v Evropi (2002), Šentjur v času – čas v Šentjurju (2002), Slovenci med tradicijo in perspektivo (2003), Poti v zgodovino (2003), Preroki, doktrinarji, epigoni (2005), Med dolžnostjo spomina in razkošjem pozabe (2006) ter Moč umetnosti in sila politike (2007). Aktiven je tudi kot libretist. Njegova bibliografija trenutno obsega 720 enot. Je redni profesor na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.
Dr. Kozma Ahačič (1976) je znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer sodeluje pri pripravi Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Študiral je slovenski in latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2007 je tam tudi doktoriral. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z vprašanji historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike, zgodovine slovničarstva, s koncepti umetnih jezikov ter s pesniškim opusom Jovana Vesela Koseskega, o katerem je izdal svojo prvo monografijo (2007). Njegova druga monografija, ki je nastala na podlagi doktorske disertacije, nosi naslov Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem (2007). Aktiven je tudi kot pesnik, libretist in scenarist. Od februarja 2007 predava na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.
Kaj: Predavanje
Kdaj: čet, 21.2.
ob 19.00
Kje: Škrabčeva domačija, Ribnica