predstavitev knjige
Vabljeni v sredo, 14. novembra 2007, ob 19. uri na predstavitev knjige Jelcinova Rusija Bernarda Nežmaha.
Pogovor z Bernardom Nežmahom bo vodil Lado Ambrožič, znani televizijski novinar in publicist, ki je poleg drugega lani izdal memoarsko delo o svojem očetu Novljanovo stoletje.
Novinar in sociolog dr. Bernard Nežmah (1961), žurnalist Mladine, televizijski komentator, docent za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, sodelavec inštituta Nove revije, raziskovalec na univerzi v Göteborgu (1987-88), avtor socio-antropološke študije Kletvice in psovke (Nova revija, 1997), dobitnik nagrade Sklada Josipa Jurčiča za leto 1997, urednik Radia Študent in glavni urednik Mladine v osemdesetih, ko alternativni mediji s provokativnim diskurzom začnejo širiti polje svobode govora v enopartijskem režimu.
Gosta večera v skednju Škrabčeve domačije se bosta v pogovoru dotaknila tudi knjige Zrcala komunizma , ki je nastala kot refleksija sistematične serije v Mladini objavljenih intervjujev Bernarda Nežmaha s sogovorniki, ki so proučevali in bivali čas komunizma in postkomunizma.
**
Jelcinova Rusija je knjiga “sociožurnalizma”. V časih, ko je dominantni pogled na Rusijo zarisoval Jelcinovo dobo kot obdobje tranzicije iz komunizma v demokracijo, kot stereotipno borbo dobrega in zla, je avtor Bernard Nežmah, znani publicist in dolgoletni kolumnist Mladine, gradil svoje časopisne reportaže na dejstvih, ki jih je doživljal kot reporter na kraju samem ter v pogovorih s številnimi posamezniki, ki so izpovedovali lastne izkušnje in pojasnjevali svoje politične poglede. Obenem je danosti, mentalitete in politične borbe premišljeval tudi iz perspektive sociologa, ki je v analitskih člankih prikazoval Jelcinovo Rusijo kot družbo, ki se razvija skozi nenehne spopade komunističnih, postkomunističnih, neoliberalnih, imperialističnih, prozahodnih, patriotskih, antikomunističnih, egalitarnih, antisemitskih, humanističnih in nacionalističnih ideologij ter spontanih idej, s katerimi so se identificirale množice.
Boris Nikolajevič Jelcin je bil prvi ruski predsednik, ki je bil izvoljen na splošnih volitvah 1991, zatem pa postal vladar, ki ni trpel tekmecev.
Velikega Sergeja Gorbačova, predsednika Sovjetske zveze, se je znebil tako, da mu je razpustil državo; kot ruski predsednik je skupaj s predsedniki bivših sovjetskih republik v Alma-Ati podpisal protokol, ki je ukinil Sovjetsko zvezo kot državo in predal Rusiji njeno mesto v Združenih narodih in v Varnostnem svetu. Ruske premiere je menjaval kot za šalo. V osmih letih so se vrstili drug za drugim: Gajdar, Černomerdin, Kirijenko, spet Černomerdin, Primakov, Stepašin in na koncu Putin.
Imel je moč, da je izmenjaval zdaj “ameriške dečke”, zdaj poskusil s partijskim direktorjem naftne družbe, z neznanim ekonomistom, z dolgoletnim zunanjim ministrom, z generalom KGB, na koncu pa se je odločil, da vso oblast preda polkovniku KGB. Še slabše kot premieri sta končala njegova podpredsednika. Prvega, Ruckoja, je najprej odstavil, potem pa zaprl skupaj s predsednikom vrhovnega sovjeta Hasbulatovom, medtem ko je legendarnega generala Lebeda postavil za sekretarja za nacionalno varnost, v očeh javnosti kot neuradnega podpredsednika, a ga že čez nekaj mesecev odstavil. V času največje moči je bil več kot Bog: politični spopad z vrhovnim sovjetom je končal tako, da je nanj poslal policijo in vojsko ter ga dal obstreljevati s tanki, toda zahodni in večina ruskih medijev ga ni opisala kot diktatorja, ampak kot rešitelja demokracije.
Uprizarjal je celo ironijo zgodovine. Potem ko je dal Stalin v tridesetih podreti največjo moskovsko cerkev in na njenem mestu zgradil plavalni bazen, je dal Jelcin porušiti kolosalni bazen in nazaj postavil največjo cerkev Kristusa Rešitelja, v kateri so mu ob smrti uprizorili carski pogreb.
**
Kaj: Predstavitev
Kdaj: sre, 14.11.
ob 19.00
Kje: Skedenj Škrabčeve domačije, Hrovača 42, Ribnica