razstava in predstavitev knjige
V sodelovanju s Festivalom Ljubljana bo v GALERIJI GANES PRATT na Gregorčičevi ulici 3 v Ljubljani od 4. julija do 15. avgusta 2006 razstava “Let’s Put an End To All The Disasters”, ki jo je pripravi Jaša v sodelovanju z fotografom Marcom Schieveninom, na kateri bo predstavljena tudi Jaševa knjiga, ki jo je oblikoval Janez Vidrih, tekste pa prispeval filozof dr. Janko M. Lozar.
Projekt “Let’s Put an End To All The Disasters” je zasnovan kot nadaljevanje projektov “Let’s Make an End To All the Disasters”, predstavljenega meseca marca 2006 na festivalu Sarajevska zima v Sarajevu in projekta “Just keep waving your guns”, predstavljenega na prireditvi ProstoRož 06 junija letos v Ljubljani.
“Let’s Put an End To All The Disasters”
“Kdo ne pozna slavnega tigra angleškega romantičnega pesnika Williama Blakea, ki je vse kaj drugega kot podoba nekakšnega idiličnega, melanholično spokojnega občutja, ki naj bi bilo po običajni predstavi romantično. To, kar dandanes mimogrede navržemo kot “oh, kako romantično”, je pač površno in nezavezujoče, kot je nezavezujoča vsaka taka mimobeža pripomba. Kajti romantiki, če jih le malo pozorneje beremo, so občutili predvsem demonično moč narave, ki v svoji siloviti ustvarjalnosti prekaša in postavlja pod brezdanji vprašaj svet umirjene meščanske samozadovoljnosti in navidezne krepostnosti. Romantični “tiger, tiger burning bright” je tako tisti, ki “gori v divjem gozdu pranoči. Kje je božja roka, kje oko, ki tvojo grozo bi premerilo? In katera umetnost in preplet rokà bi mogla ti zgrabiti drob srca?” In v predzadnji kitici še silovitejša slutnja demoničnega skozi vprašanje vseh vprašanj, namenjeno tigru: “Se stvarnik te je mogel zveseliti? Ti in jagnje, je mogel isti biti?”
Janko M. Lozar
“Mr. Tiger, o katerem naj bi tekla beseda, ni Blakeov tiger, katerega smrtno grozo ne zmore stisniti v objem še tako strašen prijem. Ni obljuba in slutnja nečesa demonično temnega in osvobajajočega v človeku, kar ga kot klic narave kliče k višji, rušilni ustvarjalnosti. Mr. Tiger ni tisti, ki gori kot zarja demoničnega v gozdu pranoči, je prej nekdo, ki je oborožen s čuječnostjo prišel na pogorišče zgodovine, ki ga je povzročilo prav tisto demonično grozodejstvo človeške narave in kulture, ki je navduševalo romantike.”
Janko M. Lozar
“Nisem Robin Hood, ker nimam denarja in ne znam krasti. Nisem Superman, ker ne znam leteti in nimam nadnaravne moči. Sem Mr. Tiger, eden iz mnogih, človek. Moja moč je ljubezen, neustavljivi vir sočutja za prav se okoli mene. Snovalec idej, načrtov ki bi lahko rešile svet. Svet so ljudje.”
Mr. Tiger
“Po sarajevskih ulicah se sprehajajo zrcala, speta skupaj v romboidno, sklenjeno strukturo, ki jo okrog in okrog navpično prelamljajo robovi zrcal. Kdor koli se na ulicah Sarajeva zagleda v to nenavadno zrcalno postavo, nikoli ne uzre lastne podobe, kajti pogled, ki bi se moral vrniti nazaj k obrazu, se vselej razcepi na robu, ki ločuje in povezuje dve zrcali. Zato pa vidi v tako na pošev prelomljenem zrcalu obraze soljudi. Tudi oni z očmi iščejo svojo zaokroženo podobo, a je ne najdejo, ker se vselej srečajo iz oči v oči s sosedi, neznanimi mimoidočimi, starkami, ki iščejo svoje izginule sinove, otroci, ki žalostnih oči poganjajo kolo pozabljene sreče. Zrcalna postava nepreštevnih robov, Mr. Tiger torej, pa je lahko priča pristni žalosti, ki jo človek rad prikrije, če gleda naravnost v oči drugega. Ljudje, zbrani okrog Mr. Tigra, ki si gledajo iz oči v oči, tako ne vidijo tistega, kar vidi Mr. Tiger: jezera žalosti, ki plivkajo čez robove oči Sarajevčanov. A tudi Mr. Tiger je za nekaj prikrajšan: čemur ne more biti priča, česar ne more videti s srcem, je prav pogled, ki se v času po vojnih strahotah ne opaja z lastno podobo, temveč brižno gleda poglede vselej drugih, poglede, ki zažarijo v njegovi brezdanje topli skrbi za sočloveka.”
Janko M. Lozar
“Če bi umetniku lahko vrnili njegov resnični status človeka, namesto da ga častimo kot nadčloveka, bi mu morda lahko prišli naproti brez vseh lažnih pričakovanj in zavor, ki jih misel na sodobno umetnost zbudi v večini od nas. In prav raznoličnost sodobne umetnosti, številne različne vloge, v katerih se umetnik zdaj pojavlja pred nami, utegnejo navsezadnje udejanjiti takšen statusni preobrat: ker umetnik vedno znova odkriva nove medije in postopke, ga bomo morali začeti upoštevati kot izdelovalca in izvajalca, torej kot nekakšnega delavca med delavci.”
Norbert Lynton / Zgodba Moderne Umetnosti
Where am I?
“Moja umetnost naj bo vzor svobodnega načina dojemanja in sprejemanja novega. Naj bo pesek v oči utečenim vedenjskim vzorcem in netolerantnosti. Raje vidim, da gledalec zavrne kar mu je ponujeno, saj tako le izrazi svoje jasno pozicijo. Umetnost ni le lepa reč, ki nam lahko oplemeniti paleto posedovanja. Usmerjena provokacija, katere namen je zbuditi aparat dojemanja, a provokacija je le “means to an end”. Naj bom svoboden? Moje delo naj bo svobodno. Kaj sem jaz v tej fazi ni pomembno. Ali pač?”
Jaša
Art is fiction.
Art is not life, it’s an interpretation of life.
Life is living a given or chosen moment.
Kaj: Instalacija
Kdaj: tor, 4.7.06
ob 19.00 do tor, 15.8.06
Kje: GALERIJA GANES PRATT, Gregorčičeva ulica 3, Ljubljana