Restavrirana plastika litoželeznega leva na Predelski trdnjavi in centralni spomenik na vojaškem pokopališču iz 1. svetovne vojne
V letu 2004 sta bila v občini Bovec restavrirana dva objekta memorialne dediščine:
plastika litoželeznega leva na Predelski trdnjavi in centralni
spomenik na vojaškem pokopališču iz prve svetovne vojne v Logu pod Mangartom.
Na razstavi so prikazani posegi in dela restavratorjev na obeh objektih.
Na litoželezni plastiki leva so bile sanirane mehanske poškodbe in poškodbe, ki so nastale zaradi delovanja korozije.
Restavratorski posegi so na razstavi predstavljeni tudi
z dokumentarnim filmom.
Na betonskem spomeniku na vojaškem pokopališču so restavratorji
obnovili korodirano površino plastike.
Restavratorska dela je vodil Anton Naglost iz
restavratorske delavnice Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije,
OE Nova Gorica.
Razstavo sta pripravili:
Ernesta Drole, prof.zg. in soc.
Majda Kunst, oblikovalka
Predel – Predelska trdnjava, spomenik stotniku Hermannsdorfu
Preko Predela je tekla pomembna trgovska pot že v rimskem obdobju in v srednjem veku. Povezovala je Koroško z Goriško in Furlanijo. V vseh zgodovinskih obdobjih je prehod imel izjemno strateško vlogo.
V času francosko – avstrijskih vojn je Napoleonova vojska prodirala tudi po tej poti na Koroško. Že leta 1797 so Francozi prodirali po dolini reke Soče proti Predelu. Do bojev je prišlo v trdnjavi Kluže, ki je bila požgana in uničena, avstrijska vojska pa poražena.
Trdnjavo na Predelu so Avstrijci začeli graditi leta 1808 pod vodstvom stotnika Johanna Hermanna von Hermannsdorfa. Za gradnjo dobro utrjenih objektov ni bilo časa, zato so postavili le dve kladari, eno nad cesto, drugo, manjšo pod cesto. V svojem drugem pohodu je francoska vojska maja 1809 dosegla Predel. V nekajdnevnem boju na življenje in smrt je bila avstrijska posadka poražena. Stotnik von Hermannsdorf trdnjave ni hotel predati in se je s soborci boril do smrti. Trdnjava je bila požgana in le nekaj posameznikov avstrijske vojske se je uspelo rešiti.
Leta 1848 so Avstricji na Predelu sezidali novo močno kamnito utrdbo, ki je zapirala prehod nad in pod cesto. Ob cesti pod zgornjo trdnjavo je cesar Ferdinand I. dal postaviti spomenik stotniku von Hermannsdorfu in njegovi posadki. Ob oporni zid je postavljena piramida z vklesanim posvetilnim napisom. 1851 je bila dodana še litoželezna plastika umirajočega leva.
Na italijanski strani je pri Naborjetu (Malborgetto) postavljen identičen spomenik avstrijskim braniteljem pod vodstvom stotnika Hensla. Podobno skulpturo umirajočega leva so Avstrijci postavili padlim v boju proti Francozom tudi v Aspernu, severno od Dunaja.
Zaradi ekstremnih vremenskih razmer je prišlo na litoželezni plastiki leva do hudih poškodb. Znotraj in zunaj je bilo vidno delovanje korozije. Na sprednji levi taci sta nastali dve luknji, ker je korozija povsem uničila material. Na plastiki so nastale tudi mehanske poškodbe: uničeno oko, odstranjena sekira v butari, manjkal je spodnji del repa.
Pred pričetkom so na Inštitutu za metalne konstrukcije v Ljubljani opravili raziskave na materialu: mikroskopsko analizo, kemično analizo, merjenje debeline zdravega nekorodiranega materiala in rentgensko slikanje. Raziskave sta vodila dipl.inž.metal. Viktor Grdun in dr. Leopold Vehovar.
Po opravljenih raziskavah smo se odločili za način restavriranja plastike. Najprej smo plastiko zunaj in znotraj speskali. S tem posegom so odstranili korozijo in stari premaz. Nato smo odstranili vse neustrezne plombe na materialu, tudi neustrezno restavrirano oko. Po originalnih vzorcih smo izdelali modele za manjkajoče dele: sekiro, spodnji del repa in desno oko. V Goriški livarni so po izdelanih modelih vlili iz sive litine manjkajoče dele. Na taci smo najbolj prizadeti del odstranili in ga nadomestili z novim iz enakega materiala. Nove dele smo na skulpturo privarili, obdelali ter zgladili.
Končna faza restavriranja je bila faza zaščite. Zaščitne materiale smo uporabili po nasvetih strokovnjakov Heliosa. Plastika je zaščitena zunaj in znotraj. Znotraj s štirimi premazi, zunaj pa s tremi osnovnimi premazi in dvema prekrivnima končnima premazoma. Odtenek zunanjega prekrivnega sloja smo izbrali po odtenku ostankov avtentičnega premaza, ki je bil še viden na nekaterih delih plastike.
Restavratorska dela je vodil Anton Naglost iz restavratorske delavnice Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica.
Log pod Mangartom – Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne, centralni spomenik
Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne v Logu pod Mangartom je oblikovano v petih terasah, ki se vzpenjajo od civilnega pokopališča proti vznožju gora. Na pokopališču so pokopani vojaki avstroogrske vojske, ki so padli v borbah na Rombonu in pri obrambi bovške kotline. Na zelenici med prvo in drugo teraso je postavljen osrednji spomenik. Podstavek spomenika je zidan iz kamna, figuri obeh vojakov pa sta betonski. Umetnik je upodobil dva borca avstroogrskih enot: bosanskega vojaka, ki ga prepoznamo po fesu in širokih hlačah ter pripadnika avstrijskih gorskih enot z značilno čepico s krivčkom. Ozirata se poroti goram, proti Rombonu v daljavi, kjer so umirali njuni soborci. Avtor spomenika je češki kipar Ladislav Kofranek, ki je svoje delo tudi podpisal. Na bazi spomenika je v betonsko podlago vrezan posvetilni napis branilcem Rombona in bovške kotline v treh jezikih: nemškem, slovenskem in hrvaškem. Na spomeniku so napisane tudi kratice enot, katerih pripadniki so našli svoje zadnje počivališče na pokopališču v Logu pod Mangartom.
Površina betonskega spomenika je bila prekrita z mahovi in lišaji ter voskom, ki je ostal od sveč, ki so jih obiskovalci prižigali na spomeniku. Ostre podnebne razmere so načele tudi površino spomenika. Ponekod, kjer se je beton na površini odkrušil, so bile vidne železne vezi. Podstavek spomenika je grajen iz obdelanega kamna. Zaradi slabe kvalitete kamna so se posamezni bloki začeli krušiti, poškodovane so bile fuge, napisi so bili slabo vidni in obledeli.
Površino smo najprej sprali in očistili. Nekateri detajli so bili slabo razpoznavni. Obe figuri smo po vsej površini prevlekli z zaščitno plastjo (mivka, cement in vezivo). Posamezne detajle, ki so se v teku let ob vremenskih vplivih zabrisali smo ponovno oblikovali. Na novo smo oblikovali tudi manjše odkrušene dele. Betonsko bazo, ki predstavlja simbolično kamnito skalo, na kateri stojita figuri, smo prevlekli s tanko zaščitno plastjo. Na kamnitem podstavku smo obnovili poškodovane fuge. Kamnite bloke, ki so se krušili, smo na površini zaščitili. Napise smo obnovili s črno epoksi barvo. Spomenik smo površinsko impregniarali in zaščitili.
Restavratorska dela je vodil restavrator Anton Naglost iz restavratorske delavnice Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica.
Kaj: Razstava
Kdaj: sob, 28.5.05
ob 16.00 do sob, 11.6.05
Kje: Trdnjava Kluže
Vstopnina: Vstopnine ni.