Otvoritev razstave
V.S.S.D. ali Veš slikar svoj dolg, skupina dveh anonimnih umetnikov, ki je delovala med letoma 1984 in 1995. Po začetnih urbanih akcijah, umetniških posegih v urbani prostor Ljubljane (anonimno grafitiranje in plakatiranje) se delovanje skupine V.S.S.D. od l. 1986 “omeji” predvsem na prostor galerije (prvi nastopi v Galeriji ŠKUC). “Galerija je prostor, ki je s svojim zidom fizično in simbolično ločena od zunanjega, odprtega prostora, vendar se avtor, ki je “govoril” v ednini in je ostajal anonimen “počuti neprimerljivo bolj svobodnega in ima več in širše možnosti delovanja v okviru prostora galerije kot na “prepovedani ulici”. Instalacije V.S.S.D. so zapletene in kompleksne postavitve, navadno po celotnem prostoru galerije, v začetku največkrat “totalni” “all over” – ambienti’ in fizično neponovljivi umetniški dogodki enkratnega značaja. Ob vsakem projektu nastanejo tudi umetniški teksti, izjave, ki so posthumno zbrane in izdane v knjigi V.S.S.D. v besedi (Analecta, l.1997).
V svojih približno desetih letih delovanja znotraj umetnostnega sistema, torej v različnih umetniških prostorih in galerijah, pripravi 20 samostojnih razstav (od tega je 16 novih predstavitev in le 4 prostorsko prilagojene ponovitve oz. selitve razstave), 3 umetniške akcije in sodeluje na 20-ih skupinskih razstavah doma in v mednarodnem prostoru. V okviru tega pripravi in izda več katalogov, tiskovin in avtorskih vabil.
Leta 1995 umetniška skupina preneha delovati.
Pogled, ki se bo skušal na razstavi V.S.S.D. – 20 let pred tem vzpostaviti, prikazati, je pogled nazaj, v preteklost, ki pa je – je pač te vrste preteklost – kot prisotnost, original zaradi minljive narave V.S.S.D. razstav – torej kot neposrednost izgubljena. Je minila in je ni več. Ohranja, nakazuje in zaznava se lahko le zelo minimalno skozi krhke dokumente in druge nosilce, predstavnike preteklosti, npr. fotografijo.
Vsebina, ki bo na razstavi o V.S.S.D. predstavljena, bo torej na dobeseden način že preteklost in ne še zgodovina, saj se ta neprestano piše na novo, revidira in cenzurira, briše. Ampak ne, zgodovina nas tu ne zanima. Niti ‘mind the gap’. Niti odkopavanje kosti. Vsebina razstave bo – trendovsko rečeno – OFF-LINE in ne ON-LINE, ker V.S.S.D. ni več tukaj in ni več zdaj.
In seveda tu tudi nujno srečamo vprašanje časa, kako ta forma oz. t.i. zgodovina oz. t.i. preteklost danes sploh še obstaja, ko je svet – čisto očitno – vedno bolj minljiv, se čedalje hitreje spreminja. In medtem ko se vedno znova na novo konstituira, se hkrati stari svet briše. Kako naj urejamo spomine, ko je ta svet na čedalje več ravneh vse bolj hipen in vse bolj hiter, usmerjen na zdaj, danes, na kratkost aktualnega trenutka
Ampak razstava ne kleše nagrobnika, vsekakor ne. Razstava ne bo iz kamna, bo pa večslojna in vseeno bogato informativna ter vizualno ilustrativna: dokumenti in fotografije, delovni vizualni materiali, skice, risbe, tiskovine, plakati, besedila, izjave, besedne kompozicije, zvočna besedila,… Kljub svoji namerni ozkosti namreč omejitev na dokument in dokumentarno fotografijo pa je razstava široko zastavljena, saj smo med pripravo in ob študiju materiala k sodelovanju povabili širok spekter različnih ljudi (od filozofov, kritikov, umetnostnih zgodovinarjev, umetnikov, do ljubiteljev, zbirateljev, politikov, medijskih osebnosti, gledalcev, po številu približno 110) in sicer tako, da odgovorijo na anketo in komentirajo kako in koliko poznajo, vidijo ali ne vidijo, ne poznajo ustvarjanje V.S.S.D.. Ta anketa bo natisnjena v publikaciji.
Razstavo in spremljevalno publikacijo razstave je pripravil Alen Ožbolt ob pomoči sodelavca Tevža Logarja.
Posebna zahvala:
Marko Modic, Miha Škrlep, Jane Štravs, Božidar Dolenc, Bojan Salaj.
Moderna galerija, LPP – Ljubljanski potniški promet
Kaj: Likovna razstavaKdaj: čet, 13.9.
ob 20.00 do pet, 28.9.
Kje: Galerija ŠKUC, Stari trg 21, Ljubljana
Vstopnina: Vstop prost