Godalni kvartet bo v okviru koncertnega cikla GM ODER koncertial v Šoštanju, Postojni, Ljubljani in Celju
GODALNI KVARTET ALAMIRÉ
Mojca GAL – violina
Maja SAVNIK – violina
Maja ROME – viola
Katja BEGUŠ – violončelo
ŠOŠTANJ
Mestna galerija
sreda, 14. marec 2007 ob 19.00
POSTOJNA
Dvorana Glasbene šole
ponedeljek, 19. marec 2007 ob 19.00
LJUBLJANA
Mala dvorana Slovenske filharmonije
torek, 20. marec 2007 ob 19.30
CELJE
Galerija sodobnih umetnosti
sreda, 21. marec 2007 ob 19.30
Spored:
Joseph Haydn: Godalni kvartet v F-duru, Op. 3, št. 5
1. Presto
2. Andante cantabile
3. Menuet
4. Finale: Scherzando
Brina Zupančič: Tri skladbe za godalni kvartet
1. S široke ceste življenja
2. Lamentacija
3. Fuga
****************
Antonin Dvoøak: Godalni kvartet št. 12 v F-duru; ½Ameriški½
1. Allegro man on troppo
2. Lento
3. Molto vivace
4. Finale: Vivace ma non troppo
O sporedu
Franz Joseph Haydn (1732-1809) je bil eden vodilnih skladateljev klasicističnega obdobja, imenovan tudi “oče” simfonije in godalnega kvarteta, poleg Mozarta in Beethovna eden od stebrov zlatega obdobja dunajske klasike. Godalni kvartet v F-duru op. 3 št. 5 sodi bolj v začetno obdobje Haydnovega ustvarjanja godalnih kvartetov, v katerem je v zasedbi prevladovala 1. violina, druga glasbila pa so jo spremljala. Enakovreden pomen vseh štirih članov godalnega kvarteta pri Haydnu zasledimo šele v njegovem 31. godalnem kvartetu (op.20 – Sončni kvarteti). Zanimivo je, da tega godalnega kvarteta, ki ga zaznamuje prelepa kantilena 1. violine ob pizzicato spremljavi ostalih članov kvarteta v drugem stavku (Andante cantabile), verjetno sploh ni napisal Haydn sam, ampak ga pripisujejo njegovemu sodobniku Romanu Hoffstetterju.
Pianistka in skladateljica Brina Zupančič (1953) je po zaključeni Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru (1972 diploma iz klavirja in teoretskih predmetov v razredu prof. Romana Klasinca) leta 1976 diplomirala iz klavirja na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Dubravke Tomšič-Srebotnjak. Tu je leta 1998 začela študirati tudi kompozicijo in glasbeno teorijo pri prof. Urošu Rojku, diplomirala pa je leta 1998 pri prof. Marku Mihevcu. Sedaj je profesorica glasbenega stavka na srednji stopnji Glasbene šole Celje. Piše pretežno instrumentalno glasbo, njena dela pa so izvajali že Simfoniki RTV Slovenija, Pihalni orkester slovenske policije, pihalni kvintet Slowind, komorni orkester Gaudeamus ter drugi priznani ansambli in solisti na različnih koncertih doma in v tujini. Njene Tri skladbe za godalni kvartet so krstno izvedle prav Alamire na Noči slovenskih skladateljev, 6. julija 2006, v Kopru. Brina Zupančič je o skladbah napisala:
“Vprašala sem se, koliko sebe lahko izrazim skozi zgodbo čisto standardne forme; in koliko svojega lahko vnesem v barvo harmonije ter – ali zmorem v skladbi dovolj čutiti, da prenesem to na drugega?
Skladba je arhetipsko zasnovana: kot cesta življenja, na kateri vidiš in slišiš vse mogoče: kólo in kol