Posvečeno Tartiniju 2005
V okviru projekta Simfonični orkester Avditorija Portorož z veseljem napovedujemo ustanovitev lastnega komornega godalnega orkestra – SOLISTI PIRANESI, ki bo v rojstnem mestu violinista in skladatelja Giuseppa Tartinija prvič zaigral v mesecu mojstrovega rojstva. Solisti Piranesi bodo delovali pod okriljem Avditorija Portorož, domovali in koncertirali bodo v piranskem Gledališču Tartini, na ciklu komorne glasbe Piranski glasbeni večeri v Križnem hodniku ter gostovali po glasbenih festivalih drugod.
Primož Novšak, rojen v Ljubljani, živi in dela v Švici. Nastopati je začel že zelo zgodaj, izobraževal se je pri Igorju Ozimu, Maxu Rostalu in Henryku Szeryngu. Pot k mednarodnemu uspehu so mu utrla priznanja z mednarodnih tekmovanj, omeniti je treba tekmovanja v Kölnu in Pragi.Poleg turnej po Evropi, ZDA in nekdanji Sovjetski zvezi ter Japonski naj omenimo, da je bil tudi gost pomembnih festivalov v Helsinkih, Schwetzingenu, Chimaju in Luzernu. Sodeloval je s priznanimi dirigenti – Kondrašin, Sir Georg Šolti, Wolfgang Sawalisch, Mariss Jansons, Carlo Maria Giulini. V Švici je igral prvo violino v baselskem simfoničnem orkestru in züriškem Collegium Musicum. Leta 1987 je postal profesor na Državni visoki šoli za glasbo v Kölnu, kjer je do nedavnega poučeval komorno glasbo. Zdaj je prvi koncertni mojster orkestra Tonhalle v Zürichu in vodja godalnega seksteta Zürich String Sextet. Občasno kot prvi violinist sodeluje tudi z orkestrom Slovenske Filharmonije, poleg tega pa je tudi redni profesor za violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Igra na stradivarko, izdelano leta 1710 v Cremoni.
Koncertni spored sledi programski usmerivi godalne komorne skupine, ki se bo nocoj prvič predstavila. Njeni člani so namreč poustvarjalci širokih razgledov, saj seže njihov repertoar od poznobaročnih mojstrov vse do 20. stoletja.
Prva skladba na spredu, tj. Tartinijeva sonata Vražji trilček, je po eni strani nujna oddolžitev največjemu skladatelju, ki se je rodil v Piranu, po drugi strani pa odkriva same korenine violinske tehnike, take kot jo je postavil Giuseppe Tartini, pri katerem so se vsi poznejši violinisti tudi zgledovali. To sonato, ki jo je Paul Brainard označil s številko g 5, spremlja posebna zgodba, ki je verjetno pripomogla k njenemu slovesu: Tartini trdi, da mu je navdih za del s trilčkom in dvojnimi notami dal sam hudič, ko je v sanjah vzel njegovo violino in zaigral prav tisti del, po katerem se sonata imenuje. To naj bi se zgodilo leta 1713, ko se je Tartini zatekel v samoto frančiškanskega samostana v Assisiju. Ker v izvirniku obstaja ta sonata za violino in basso – kar pomeni, da je zapisana samo basovska linija brez akordov – bomo nocoj slišali, kako jo je za godalni orkester po Kreislerjevem zgledu priredil P. Dešpalj.
Podobno kot Tartinijev je tudi Bachov opus še danes predmet raziskav in ponovnih odkritij. Koncert za tri violine in godalni orkester v D-duru Johanna Sebastiana Bacha – v katerem bodo lahko solisti ansambla pokazali svoje tehnične in glasbene zmogljivosti – je pravzaprav le novodobna rekonstrukcija koncerta, ki ga je veliki mojster res napisal za tri solistične violine, a ga je pozneje predelal za tri čembale. Predelani koncert v C-duru, ki nosi oznako BWV 1064, nam je ostal, medtem ko je izvirna verzija v D-duru izgubljena. Koncert sodi v skupino del, ki so nastala v weimerskem in köthenskem obodbju za eno ali več violin, dela, ki jih je Bach v leipziškem obodbju – ko je imel veliko dobrih čembalistov in manj dobrih violinistov – predelal za čembalo. Kuratorji nove edicije Bachovih del so se odločili, da bodo koncert z oznako BWV 1064 rekonstruirali in izdali.
Divertimento za godalni orkester Bele Bartóka je nastal v poletju 1939., v odbobju, ko so se nad Evropo raztezale črne sence nacizma in fašizma. Takrat je dirigent Paul Sacher povabil madžarskega skladatelja v svojo počitniško vilo v švicarskih alpah, kjer je v samoti Bartók lahko v miru ustvarjal. Nastalo je tako živahno in neobremenjeno delo, za katerega se je madžarski skladatelj zgledoval, po eni strani, pri baročnih obliki concerta grossa in, po drugi, pri Josephu Haydnu. Bartók je svoj sicer tehnično zahtevni Divertimento posvetil Komornemu orkestru iz Basla Paula Sacherja, ki je delo tudi premierno izvajal 11. junija 1940. Posebna vez z nocojšnjim koncertom je dejstvo, da je Baselski komorni orkester kar 25 let vodil violinist Primož Novšak. (Luisa Antoni)
PROGRAM
Giuseppe Tartini (1692-1770)
Sonata (Vražji trilček) B.g 5 za violino in godalni orkester (priredil P. Dešpalj)
Sonata (Il trillo del diavolo) B.g 5 per violino e orchestra d’archi (trascr. P. Dešpalj)
-Larghetto affettuoso
-Tempo giusto
-Andante-Allegro
Oksana Pečeny, violina / violino
Johann Sebastian Bach (1685-1750)
Koncert za tri violine in godalni orkester v D-duru (BWV 1064)
Concerto per tre violini e orchestra d’archi in Re maggiore (BWV 1064)
-Allegro
-Adagio
-Allegro
Primož Novšak, violina
Oksana Pečeny, violina
Lana Trotovšek, violina
—–pavza—-
Bela Bartók (1881-1945)
Divertimento za godalni orkester
– Allegro non troppo
– Molto adagio
– Allegro assai
___________________________________________________________
Solisti Piranesi
I. violine / violini primi
Primož Novšak, vodja / primo violino
Oksana Pečeny
Majda Petrič
Matjaž Porovne
Lana Trotovšek
Vera Belič
II. violine / violini secondi
Irina Kevorkova, vodja / primo violino
Matic Anžej
Oliver Dizdarevič
Maja Savnik
Mojca Gal
viole
Aleksandar Milošev, vodja / prima viola
Tomaž Malej
Klemen Bračko
Maja Rome
čeli / violoncelli
Igor Mitrovič, vodja / primo violoncello
Petra Gačnik
Martin Sikur
Tamara čorč‘ević
kontrabasi / contrabbassi
Petar Brčarević, vodja / primo contrabbasso
Piero Malkoč
čembalo / clavicembalo
Vlasta Doležal Rus
Sponzorji: Občina Piran, LifeClass in Vinakoper d.o.o.
Kaj: Komorni koncert
Kdaj: sob, 23.4.05
ob 20.30
Kje: Gledališče Tartini Piran
Vstopnina: vstop prost.